Ko govorimo o življenju v vesolju, to ne pomeni nujno, da govorimo o vesoljcih – s tem lahko mislimo tudi na nas same.

Do sedaj Zemlje še niso obiskala nezemeljska bit, prav tako pa tudi ljudje še nismo potovali daleč v vesolje. Ali bomo imeli kdaj priložnost zapustiti naše Osončje ter raziskati globoko vesolje?

Če bi  to priložnost imeli, bi bila prva naša destinacija Proksima Kentavra, ki je zvezda, najbližja našemu Sončnemu sistemu. S trenutno raketno tehnologijo bi za pot do zvezde potrebovali več deset milijonov let. Nov projekt, imenovan »Starshot«, pa obljublja skrajšanje časa potovanja na samo 20 let.

Znanstveniki načrtujejo, da bi z uporabo velikega števila močnih laserjev pospešili miniaturne vesoljske kapsule proti Proksimi Kentavri. Kapsule bi potovale s hitrostmi okoli 60 000 kilometrov na sekundo. S tolikšno hitrostjo bi v manj kot 7 sekundah prišli na Luno!

Ali je Proksima Kentavra sploh vredna obiska?

Z vsako novo sliko Proksime Kentavre postaja prostor okoli nje bolj zanimiv in razburljiv. Leta 2016 so astronomi  odkrili, da okoli Proksime Kentavre kroži kamnit planet, podoben Zemlji. Pred kratkim so odkrili, da je zvezda obkrožena s »prašnimi pasovi«, ki jih sestavljajo kamniti in ledeni delci.

Prašni pasovi so nam že znani, saj imamo tudi v našem Osončju takšna pasova, in sicer Asteroidni pas ter Kuiperjev pas. Ta dva pasova vsebujeta ''rezervne dele'' našega Osončja oz. dele snovi, ki se ni združila v večje objekte, kot so npr. planeti ali lune.

Čeprav so astronomi do sedaj odkrili le en planet ob Proksimi Kentavri, nam ti prašni oz. kamniti pasovi nakazujejo, da je Proksima Kentavra najverjetneje dom več kot samo enemu planetu.

Odkritje teh pasov bo v prihodnje v veliko pomoč tudi pri projektu Starshot. Natančno poznavanje okolice Proksime Kentavre je bistveno pri načrtovanju varne in uspešne misije.

Veronika Vičar