Zemljevide uporabljamo, da se znajdemo v mestih, v svoji okolici in na Zemlji; astronomi pa venomer izpopolnjujejo zemljevid Vesolja, da bi bolje vedeli, kje je v njem naš planet Zemlja.

Iz podatkov iz opazovanj z več teleskopi na Japonskem zdaj natančneje vemo, kje v Galaksiji je Zemlja in natančneje poznamo tudi lego črne luknje, ki je v središču Galaksije.

Z veliki teleskopi lahko opravimo natančne meritve

Če smo v hiši in nas zanima, kako je hiša videti od zunaj, gremo ven in si jo ogledamo. Če bi radi vedeli, kako je videti planet Zemlja, se moramo od Zemlje odmaknit (na primer z raketo) in si jo ogledat iz vesolja. V Galaksiji pa so razdalje še mnogo večje. Zemlja je znotraj Galaksije (Rimske ceste) in če bi radi od zunaj pogledali Galaksijo, bi morali odpotovati z Zemlje in iz Galaksije. Ker to ni ravno enostavno, si pomagamo drugače. Z Zemlje opazujemo in merimo lege različnih objektov v vesolju s teleskopi, ugotavljamo njihove hitrosti in s pomočjo teh podatkov počasi sestavljamo zemljevid Galaksije.

Teleskop VERA  (VLBI Exploration of Radio Astrometry telescope), ki ga upravlja Japonski nacionalni astronomski observatorij, raziskuje nebo s postopkom, ki mu rečemo interferometrija. Pri tem uporabijo, primerjajo in sestavljajo podatke iz več med seboj oddaljenih radijskih teleskopov, postavljenih na različnih koncih Japonske. Ugotovitve so naposled take, kot bi jih dobili iz enega samega gromozanskega teleskopa s površino 2300 km² (kvadratnih kilometrov). To je površina enega in pol Londona in tudi površina Osrednjeslovenske regije!

Nova spoznanja

Na zemljevidu vesolja, dopolnjenem s podatki telekopa VERA, so astronomi zdaj bolj natančno določili, kje je središče Rimske ceste. Tam tiči supermasivna črna luknja, okoli katere krožijo vsi drugi objekti v Galaksiji in ki je od Zemlje oddaljena 25 800 svetlobnih let. To je popravljen podatek o razdalji; je krajša od razdalje 27 700 svetlobnih let, ki je veljala za uradno razdaljo med Zemljo in središčem Galaksije od leta 1985. Astronomi so uspeli natančneje določiti tudi hitrost, s katero Zemlja (skupaj s preostalim Osončjem) kroži okoli središča Galaksije: Zemlja nas nosi okoli središča Galaksije s hitrostjo 227 km/s. Tudi ta hitrost je večja od starejšega podatka. To je hitrost, ki je 2 in pol krat tolikšna, kot je hitrost strele ob nevihtah!

To vse skupaj tudi pomeni, da je Zemlja nekoliko hitrejša in malenkost bližje supermasivni črni luknji v središču Galaksije, kot smo menili prej. A je vsaka panika ali skrb glede tega odveč: ne drvimo naravnost proti črni luknji, ampak okoli nje (približno tako, kot Luna obkroža Zemljo). Z novimi podatki o razdaljah in hitrostih so astronomi predvsem popravili zemljevid Galaksije, ki je zdaj malce bolj natančen, kot je bil prej.

V prihodnosti bodo astronomi s teleskopom VERA še naprej raziskovali gibanje teles v Galaksiji, še posebej tistih, ki so blizu supermasivni črni luknji v njenem središču. Cilj raziskav je, da bolje razumemo strukturo Galaksije in gibanje vesoljskih teles v njej.

Slika: NASA/JPL-Caltech/ESO/R. Hurt

Barbara Rovšek