Eden izmed razlogov za obroče in vrzeli v diskih plina in prahu okoli mladih zvezd je lahko nastajanje planetov. Če je to smiselno, zakaj potem tako redko najdemo planete znotraj teh obročev?

Astronomi so nedavno ugotovili, da se lahko planet po tem, ko tvori obroč v disku okoli mlade zvezde, od obroča odmakne in ga pusti za sabo. Nove simulacije s superračunalniki so pokazale, da lahko planet, ki se tako premika po disku plina in prahu, ustvari veliko vzorcev v disku. Te lahko vidimo v diskih prahu in plina blizu mladih zvezd.

S poljem milimetrskih teleskopov v Atakami (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array, ALMA) so astronomi opazovali različne vzorce obročev in praznin v diskih mladih zvezd. Znanstveniki mislijo, da bi lahko te zanimive strukture nastale zaradi učinkov gravitacije nastajajočih planetov na različnih oddaljenostih od središčne zvezde. Za potrditev te teorije pa potrebujejo še več dokazov.

Skupina znanstevnikov je z uporabo superračunalnika ATERUI II na Japonskem nacionalnem astronomskem observatoriju simulirala gibanje planeta, ko se ta premakne stran od mesta v disku, na katerem je nastal. Po premiku planeta je ta za sabo pustil obroč, nato pa se je zgodilo nekaj zanimivega. Ko se je planet premaknil bližje središčni zvezdi, je sprva nastali obroč ostal enak kot prej. Čez čas se je prvi obroč pričel spreminjati, na mestu, na katerega se je premaknil planet, pa je začel nastajati drugi obroč. Čez nekaj časa je prvi obroč popolnoma izginil, ostal pa je samo drugi obroč. Sliši se kot zelo zanimivo dogajanje!

To bi lahko razložilo, zakaj je težko najti planete blizu zunanjih obročev v disku ali pa v obročih, ki so nastali med prvimi. Astronomi upajo, da bodo z nadaljnjimi opazovanji lahko ugotovili, če se simulacije ujemajo z resničnim dogajanjem v okolici mladih zvezd.

Slika prikazuje simulacijo s superračunalnikom ATERUI II zgoraj in opazovanja s teleskopi ALMA spodaj. Na levi strani vidimo začetek premikanja planeta, ki je nastal na zunanjem delu diska ter za seboj pustil obroč. V središču vidimo pričetek nastajanja drugega obroča. Na desni strani pa vidimo le drugi obroč, po tem ko je prvi obroč že izginil.

Zasluge: Kazuhiro D. Kanagawa, ALMA (ESO/NAOJ/NRAO)

Katja Bučar Bricman