Metulj z enim krilom varuje novorojeno zvezdo
15. december 2021

Astronomi so s teleskopi na observatoriju Gemini v Čilu ujeli osupljiv posnetek meglice, ki se v Galaksiji nahaja v naši “bližnji” okolici. Ta čudovita mešanica prahu in plina je videti kot metulj z enim samim krilom, poznamo pa jo pod imenom Kameleonova meglica.

Meglica se nahaja blizu središča ogromnega temnega oblaka z imenom Kameleon 1. V tem temnem oblaku nastajajo nove zvezde, Kameleon 1 pa je nam eno izmed najbližjih območij, v katerem se rojevajo zvezde. Nahaja se v ozvezdju Kameleona, ki je vidno z Zemljine južne poloble. 

V Kameleonovi meglici različne vrste plina oddajajo svetlobo pri različnih valovnih dolžinah, zato jo vidimo kot sestav več barv. Svetla točka v središču meglice je zvezda, ki je manj masivna kot naše Sonce, in se nahaja tako rekoč na “meji” med kriloma metulja. Okoli te mlade in hladne zvezde se vrtinčijo velike količine plina. Zvezda se skozi okoliški plin premika dovolj hitro, da je ustvarila nekakšen “tunel” v medzvezdnem oblaku plina, iz katerega zvezda hkrati še vedno nastaja. Meglica ima takšno obliko krila metulja, ker središčna zvezda oddaja infrardečo in vidno svetlobo, ki uide v tunel znotraj oblaka, na njegovih stenah pa se svetloba sipa.

Ali vidite svetel in rdeč “madež” na desni strani meglice, blizu središča? To je eden izmed tako imenovanih objektov Herbig-Haro (HH). Objekti HH so majhne in svetle megličaste strukture, ki jih najdemo v okolici novorojenih zvezd. Nastanejo, ko hiter plin, ki ga v okolico spustijo novo nastajajoče zvezde, trči z bolj počasnim plinom v bližnjih meglicah ali oblakih plina. Točno to se dogaja z objektom HH 909A ali rdečim madežem, ki ga vidimo na sliki zgoraj: curki plina z visokimi hitrostmi, ki prihajajo z zvezde v središču našega enokrilnega metulja, trčijo z bolj počasnim plinom v okoliški meglici. Ni to osupljivo?

Meglica v modri barvi, ki jo vidimo v ozadju, odbija barvo z bližnje zvezde, ki pa je ni na sliki. Posnetek je izdelala ekipa za komunikacijo, izobraževanje in sodelovanje ustanove NOIRLab v okviru programa NOIRLab Legacy Imaging Program.

Slika: Mednarodni observatorij Gemini/NOIRLab/NSF/AURA

Zasluge: obdelava posnetkov: T.A. Rector (University of Alaska Anchorage/NSF’s NOIRLab), J. Miller (Gemini Observatory/NSF’s NOIRLab), M. Zamani (NSF’s NOIRLab) & D. de Martin (NSF’s NOIRLab)

Kul dejstvo

Ameriški astronom Sherburne Wesley Burnham je bil prvi, ki je odkril enega izmed objektov Herbig-Haro proti koncu 19. stoletja. Astronomi so takrat sklepali, da so objekti HH posebna vrsta meglice, ki odbija svetlobo z bližnjih zvezd. Definicija narave objekta se je spremenila šele po letu 1940, ko sta George Herbig in Guillermo Haro podrobno preučila več takih objektov.

This Space Scoop is based on a Press Release from NOIRLab .
NOIRLab

Katja Bučar Bricman

Slika

Še radoveden/-a? Preberi več...

Kaj so Space Scoop novice?

Odkrij več astronomije

Navdih za novo generacijo raziskovalcev vesolja

Prijatelji Space Scoop

Kontakt