Skupina astronomov je odkrila galaksijo, ki bi lahko bila od nas najbolj oddaljena galaksija, ki smo jo kadarkoli opazili. Poimenovali so jo HD1, od nas pa je oddaljena približno 13,5 milijard svetlobnih let. To pomeni, da je v času prav blizu 14 milijard let staremu velikemu poku.

Odkritje pomeni, da so lahko svetli sistemi, kot je galaksija HD1, zelo zelo stari in so obstajali že v zgodnjem vesolju samo 300 milijonov let po velikem poku. Če bodo s teleskopom James Webb to oddaljenost galaksije HD1 potrdili, bo to pomenilo, da je HD1 res od nas najbolj oddaljena znana galaksija.

Astronomi preučujejo oddaljene galaksije, da bi razumeli, kako in kdaj so v zgodnjem vesolju nastale. Ker je hitrost svetlobe konstantna in ni neskončna, traja veliko časa, da svetloba od oddaljenih objektov pripotuje do nas. Ko opazujemo objekt, ki je od nas oddaljen 1 milijardo svetlobnih let, je svetloba, ki jo od tega objekta dobimo, z njega odpotovala pred 1 milijardo let. Povedano le malo drugač: potrebovala je 1 milijardo let, da je prispela do nas. To pomeni, da astronomi takrat, ko opazujejo tako oddaljene objekte, dejansko vidijo njihovo davno preteklost.

Da so v oddaljenosti 13,5 milijard svetlobnih let od nas našli galaksijo HD1 je bilo potrebnega kar precej napora. Mednarodna skupina znanstvenikov je analizirala podatke iz več kot 1200 ur opazovanja s teleskopoma Subaru, VISTA, UK Infrared in Spitzer.

To je delo, podobno iskanju rdeče šivanke v gromozanskem kupu sena. Da so našli HD1 so morali pregledati več kot 700,000 vesoljskih objektov. Zelo oddaljene objekte običajno vidimo rdeče; in čim dlje od nas so, tem bolj so videti rdeči. To se zgodi, ker se glede na nas valovna dolžina svetlobe, ki jo oddaljeni objekti oddajajo, tem bolj poveča, čim dlje od nas so. V vidnem delu elektromagnetnega spektra se vse valovne dolžine svetlobe, ki pride do nas z oddaljenih teles, premaknejo proti rdeči, ki je na robu tega dela spektra. Zato ta pojav imenujemo "rdeči premik". 

Galaksija HD1 je zelo svetla, kar je astronome presenetilo; niso pričakovali, da so v zgodnjem vesolju obstajali tako svetli objekti. Teorija o nastanku galaksij, ki so jo imeli do sedaj, ne vključuje te možnosti. Zato bodo skušali ugotoviti, kako je ta konkretna galaksija sploh nastala  – in če sploh je galaksija: lahko bi bila namreč tudi aktivna črna luknja. Skupina znanstvenikov upa, da jim bodo opazovanja s teleskopom James Webb pomagala razrešiti to skrivnost.

Slika: Slika je ustvarjena iz podatkov, pridobljenih iz opazovanj s teleskopom VISTA. Rdeči madež v sredini sličice s povečavo je galaksija HD1. Vir: Harikane et al.

Barbara Rovšek