Že od nastanka vesolja, galaksije, s pomočjo medsebojnega gravitacijskega privlaka, kot na nekakšnem vesoljskem plesnem odru, izvajajo epske plese. Vrtijo se, drsijo in plešejo vse bližje druga drugi, dokler se končno ne dotaknejo ter zlijejo v eno samo veliko, premešano galaksijo. Temu, dokaj pogostemu procesu, rečemo galaktično zlitje.

Nedavno je pozornost astronomov pritegnil par takih kozmičnih plesalk, ki na videz izvajata izjemno nevarno rutino, ki so jo znanstveniki poimenovali kar kozmični dvoboj!

Ti dve galaksiji si stojita nasproti kakor viteza, pri čemer se zdi, da ena od njiju s kopjem meri naravnost v srce druge! To »kopje« je v resnici snop izjemno intenzivne svetlobe, ki jo seva mogočen vir.

V središču galaksije s »kopjem« se namreč nahaja lačna supermasivna črna luknja, ki nenehoma požira ogromno snovi iz okolice in pri tem seva neznanske količine svetlobe. Takemu telesu pravimo kvazar.

Astronomi lahko sedaj neposredno spremljajo, kaj se zgodi, ko se neka galaksija znajde na napačni strani bližnjega kvazarja. Njegovo sevanje je tako intenzivno, da lahko celo razprši oblake plina in prahu v galaksiji, tako da ta ostane skorajda brez goriva, potrebnega za nastanek novih zvezd.

Skupina raziskovalcev je učinke kvazarjevega sevanja na drugo galaksijo preučevala s kar dvema mogočnima teleskopoma, z Zelo velikim teleskopom (VLT) Evropskega južnega observatorija in Atacama Large Millimeter/submillimeter Array (ALMA).

Z opazovanjem posledic mogočnih dogodkov, kot so galaktična zlitja ali izbruhi kvazarjev, se lahko astronomi naučijo mnogo o dolgih in zapletenih življenjih galaksij. V prihodnje bomo zgradili še večje in zmogljivejše teleskope, ki bodo zmožni še globljega vpogleda v vesolje. Morda bomo z njihovo pomočjo zaznali še več podobnih kozmičnih dvobojev. Morda jih bo dovolj za cel turnir!

Slika: Umetniška upodobitev prikazuje kozmični dvoboj — galaksija na desni ima v središču kvazar, ki usmerja močan snop sevanja proti galaksiji na levi. Zasluge: ESO/M. Kornmesser.

Dr. Primož Kajdič, Oddelek za vesoljske znanosti, Inštitut za geofiziko, Universidad Nacional Autónoma de México.