Ko je naše osončje nastalo, je bilo v njem veliko "ostankov". Tem ostankom danes pravimo asteroidi in kometi.
Asteroidi so kamnite kepe, ki jih večinoma najdemo v območju imenovanem pas asteroidov, ki leži med planetoma Mars in Jupiter. Kometi pa so kepe ledu, kamnin in prahu, zato jim včasih pravimo tudi "umazane snežene kepe". Večina kometov je v zunanjih delih Osončja, v območju imenovanem Oortov oblak, ki leži še bolj daleč vstran od Sonca kot planeta Uran in Neptun.
Vendar pa se ne obnašajo vsi asteroidi in kometi lepo - nekateri ne ostanejo v teh območjih. Včasih kometi obiščejo notranje dele Osončja. Ko so blizu Zemlje, jih je super opazovati, ker nekaj njihovega ledu izhlapi zaradi toplote s Sonca, zaradi česar dobijo čudovite "repe", medtem ko počasi potujejo čez nočno nebo.
Tudi asteroide kdaj zanese v bližino Zemlje. Majhnim koščkom asteroidov pravimo meteoridi. Ko tak košček prileti v Zemljino ozračje, zagori in zasveti, zato temu pojavu rečemo zvezdni utrinek (ali meteor). Astronomi pa menijo, da se podobno zgodi tudi asteroidom, ki se znajdejo v središču naše galaksije.
V središču večine galaksij so telesa, ki jim pravimo supermasivne črne luknje. Vse kar pride preblizu črni luknji, ta posrka vase s tako močno silo, da ji ne more uiti nič - niti svetloba!
Supermasivni črni luknji v središču naše galaksije so dali ime Strelec A*. Več let so astronomi videvali skrivnostne bliske rentgenske svetlobe, ki so prihajali iz Strelca A*. Slovenski astronomi so bili prvi, ki so predlagali razlago, da ti bliski morda nastanejo, ko Strelec A* požre kak asteroid. Ti bliski bi naj tako bili nekaj podobnega kot sled svetlobe, ki jo mi vidimo na nočnem nebu ob zvezdnem utrinku, ko meteorid zagori v Zemljinem ozračju.
Če je ta razlaga pravilna, pomeni, da mora obstajati stotine bilijonov asteroidov in kometov okoli Strelca A*! (en bilijon je milijon milijonov ali tisoč milijard)
Kul dejstvo
