Okoli črne luknje obstaja posebna meja, ki ji pravimo horizont dogodkov. Znotraj te meje vse, celo svetloba, enostavno mora pasti v črno luknjo. Ko enkrat prečkate horizont dogodkov, ne morete več uiti!
Pred nekaj tedni so astronomi z začudenjem opazovali črno luknjo, ki se je zbudila iz desetletnega dremeža in se pričela basati z obilnim zajtrkom. Ne z rogljičkom ali skledo kosmičev ampak s super-Jupitrom! Super-Jupiter je telo, ki je veliko večje od Jupitra (največjega planeta v našem osončju), a ne dovolj veliko, da bi bilo zvezda. V tem primeru je bilo okrog 30-krat večje od Jupitra. Za boljšo predstavo: v Jupiter bi lahko spravili več kot 1300 Zemelj!
Predstavljajte si ta prizor: skupina astronomov z Evropske vesoljske agencije ESA se je pripravila in namestila za opazovalno noč, ko je na njihovih zaslonih nenadoma zažarel skrivnosten, svetel rentgenski izbruh. Seveda jih je radovednost gnala, da so poiskali izvor te skrivnostne svetlobe. Odkrili so, da prihaja iz središča galaksije z imenom NGC 4845. To galaksijo so že večkrat opazovali, a te noči je svetila več kot 1000-krat močneje kot običajno!
Svetloba je prihajala od segrete snovi okoli črne luknje v središču galaksije. Črna luknja je raztrgala in pojedla nesrečno telo, ki ji je prišlo preblizu. Po ocenah ima črna luknja v središču NGC 4845 okrog 300.000-krat večjo maso od našega Sonca. S svojo hrano se tudi rada igra: kar 2–3 mesece se je igrala s tem telesom preden je pohrustala okoli desetino njegove snovi!
Računalniško simulacijo dogodka si lahko ogledate tukaj.
Okoli črne luknje obstaja posebna meja, ki ji pravimo horizont dogodkov. Znotraj te meje vse, celo svetloba, enostavno mora pasti v črno luknjo. Ko enkrat prečkate horizont dogodkov, ne morete več uiti!
Andreja Gomboc, FMF UL