Kaj je na tej ilustraciji? Dam vam namig – ni Sonce.

Večina ljudi vam bo rekla, da je Sonce rumeno, toda če bi lahko poleteli v vesolje in pogledali v našo zvezdo, ne da bi ob tem oslepeli, bi jo pravzaprav videli kot belo. Tako je zato, ker Sončeva svetloba vsebuje vse barve mavrice. Ko so vse pomešane skupaj, so videti kot bela barva. Mi pa vidimo naše Sonce rumeno zaradi Zemljine atmosfere (plinov, ki obdajajo naš planet).

Modra svetloba se odbija od delcev v Zemljini atmosferi, kot so delci prahu in vode, in se sipa v vse smeri, preden doseže naše oči. (Zato je nebo modro.) Rdeča svetloba se manj sipa in lahko potuje skozi atmosfero neposredno v naše oči. Zaradi tega je Sončeva svetloba videti bolj rdečkasta, kot je zares. 

Vendar pa so tam zunaj tudi zares rumene zvezde (in tudi modre!). Ta risba je ilustracija ene od najredkejših in najmogočnejših zvezd v vesolju – rumene hiperorjakinje. Na njeni desni strani lahko vidite manjšo, spremljevalno zvezdo.

V naši galaksiji je znanih le kak ducat rumenih hiperorjakinj. Odkriti eno od njih je za astronome tako, kot za Harryja Potterja ujeti zlati zviz. In tale je največja, kar so jih našli doslej. Če bi bila ta zvezda velikosti panoramskega kolesa London Eye, bi bilo v tem merilu naše Sonce veliko le kot pomaranča!

Toda ta zvezda ni od nekdaj tako velika, kot je videti danes; zadnjih 40 let se zelo hitro veča.

Pred mnogimi leti je zvezda kurila vodikovo gorivo – tako kot naše Sonce sedaj – in bila veliko manjša. A ko ji je zmanjkalo tega goriva, se je napihnila v orjaško rdečo zvezdo (imenovano nadorjakinja), nato pa je izgubila svoje zunanje plasti in postala veliko svetlejša rumena hiperorjakinja.

Danes ta zvezda sveti milijonkrat svetleje kot naše Sonce in jo lahko kljub velikanski oddaljenosti od Zemlje ravno še vidimo s prostimi očmi! 

Andreja Gomboc, FMF UL