‘J’ označuje kraj pristanka Rosettine sonde
17. september 2014
Vesolje je lahko temen in osamljen kraj, zato Rosetta potuje s prijateljico! Ko je Rosetta pred desetimi leti zapustila Zemljo, je s sabo ponesla majhno sondo z imenom Philae.
Vse od izstrelitve pred desetimi leti je bila Rosetta glavna zvezda predstave. V zadnjem desetletju je jadrala skozi Osončje, nekajkrat letela mimo Marsa in Zemlje in obiskala nekaj asteroidov, nato pa je prejšnji mesec le dosegla svoj končni cilj - komet 67P/Churyumov-Gerasimenko.
A v novembru se bodo žarometi usmerili na Philae, ko se bo ta sonda podala na svojo lastno misijo – da bi postala prva sonda, ki je pristala na površju nekega kometa!
Zadnjih šest tednov je Rosetta potovala vštric kometu 67P in prečesavala njegovo površje v iskanju popolnega kraja za pristanek. Do konca avgusta so znanstveniki zožili iskanje na pet primernih območij. In ta teden so kraj pristanka sonde Philae končno objavili - to je območje, ki so mu dali oznako Kraj J.
6. avgusta je Rosetta poslala na Zemljo prve bližnje fotografije kometa 67P in kar so pokazale, je presenetilo vse. Komet je videti drugače kot vsi kometi, kar so jih videli prej. Sestavljen je iz dveh delov, ki sta znana kot ‘glava’ in ‘telo’. Kraj J se nahaja na ‘glavi’ kometa.
Zaradi nenavadne oblike je komet zelo privlačen za proučevanje, a izjemno težaven kot pristajalna podlaga. Ocenili so, da je Kraj J najvarnejši kraj za pristanek, saj ima položna pobočja, malo skal in dovolj Sončeve svetlobe, da bo sonda, ki jo napajajo sončne celice, lahko delovala.
Ta kraj pa bo tudi omogočil sondi Philae, da bo izvedla nekaj razburljivih znanstvenih poskusov. Zbrala bo vzorce kometa in jih proučila v svojem laboratoriju ter tako prvikrat razkrila točno obliko in sestavo nekega kometa!
Kul dejstvo
