Aladin je morda res prepeval Jasmini o ‘povsem novem svetu’, a te besede bi pravzaprav morale pripadati Evropskemu južnemu observatoriju. Zahvaljujoč enemu od njihovih teleskopov lahko namreč končno proučujemo planet izven našega Osončja tako, da prvič doslej opazujemo običajno zvezdno svetlobo, ki se je odbila od površja planeta!
Doslej je bilo odkritih skoraj 2000 tako imenovanih eksoplanetov. Veliko večino so astronomi našli s pomočjo pametnih trikov kot je “opazovanje opletanja zvezde” ali uporaba zvezd kot povečevalnih stekel.
Planeti so namreč izjemno temni in daleč vstran. Zate se zlahka izgubijo v blesku zvezd, okoli katerih se gibljejo. Če bi želeli fotografirati nek daljni planet, je tako, kot če bi v svetlo osvetljeni sobi želeli videti majčkeno igračko, ki se sicer šibko sveti v temi.
51 Peg b ni ravno zelo zanimivo ime, a je ime zelo zanimivega planeta. Pred dvajsetimi leti je postal prvi eksoplanet, ki so ga odkrili okrog normalne zvezde (ali kot pravijo astronomi zvezde ‘glavne veje’), podobne kot je naše Sonce. Sedaj si je ta planet prislužil še en rekord, saj je prvi eksoplanet, ki so ga proučevali neposredno v vidni svetlobi.
Zmožnost, da zaznamo svetlobo oddaljenih svetov, je zelo razburljiva, saj bomo lahko izvedeli raznorazne nove stvari o njih; lahko bomo na primer izmerili njihovo velikost, tirnico, po kateri se gibljejo, in še več.
Tako smo na primer izvedeli, da je 51 Peg b večji od Jupitra, a ima veliko nižjo gostoto! Okrog svoje starševske zvezde se giblje veliko bližje kot Jupiter okoli Sonca in je zato velikanski, žgoče vroč svet. Morda ni ravno kraj, ki bi ga želeli obiskati, a je korak v pravo smer.
Kul dejstvo
