Če se v jasni noči ozreš v nebo, lahko tam s prostimi očmi, brez teleskopa, uzreš pet planetov: Merkur, Venero, Mars, Jupiter in Saturn.

Te planete so ljudje občudovali že od nekdaj. Šele z izumom teleskopa pa smo prvič videli tudi Saturnove prečudovite obroče.

Od izuma teleskopa je minilo nadaljnjih 400 let, preden smo dobili podrobnejše fotografije obročev. Posnelo jih je vesoljsko plovilo Voyager leta 1980, ko je obiskalo Saturn. Fotografije so razkrile, da obroč ni eden ampak jih je več in da jih sestavljajo  miljarde koščkov ledu in različno velikih kamnov. Med kamni so drobni prašni delci, pa tudi skale, velike kot gore.

Danes vemo, da je obročev sedem. Med seboj so ločeni z vrzelmi, v katerih ni nobene snovi, so skoraj prazne in jih imenujemo ločnice. Naše razumevanje Saturnovih obročev pa se še vedno razvija. Skupini raziskovalcev je nedavno uspelo izmeriti svetlost in temperaturo Saturnovih obročev tako natančno, kot še nikoli prej.

Iz termičnih fotografij so ugotovili, da je na primer eden izmed obročev mnogo svetlejši od svojih dveh sosedov. Če je obroč svetlejši, pomeni, da ima višjo temperaturo. Začuda je tudi ena od vrzeli, imenovana Cassinijeva ločnica, na termičnih fotografijah zelo svetla, kar razkriva, da med obroči ni le prazen prostor.

Mislimo, da so področja vrzeli lahko toplejša, ker vsebujejo manj delcev. Če je delcev manj, jih Sonce lažje segreje. Ker so delci temnejši, absorbirajo tudi več toplote.

Po drugi strani pa je na običajnih fotografijah, posnetih v vidni svetlobi, Cassinijeva ločnica videti vse prej kot prazna. Ker je v sosednjih obročih več delcev, ki odbijajo sončno svetlobo, so ti obroči videti svetlejši.

Sara Šega