Koliko vesoljskih teles lahko našteješ v 10 sekundah?

Si se spomnil na katerega izmed teh: planeti, lune, zvezde, galaksije, asteroidi, kometi, sateliti, meglice, črne luknje?

Vsa znana vesoljska telesa, vse, kar je na Zemlji in pravzaprav vse, kar smo do danes opazili z vsemi inštrumenti, ki jih imamo, so sestavljena iz običajne snovi, ki skupaj predstavlja manj kot 5 % od celotnega Vesolja.

Preostalih 95 % Vesolja pa je sestavljenih iz dveh zelo skrivnostnih in nevidnih snovi, ki jima pravimo temna snov in temna energija.

Temna snov ne oddaja lastne svetlobe kot jo oddajajo zvezde, ne odbija svetlobe kot jo odbijajo planeti in ne vpija (absorbira) svetlobe kot jo vpija kozmični prah. Temno snov lahko zaznamo le posredno, preko vpliva, ki ga ima na druga nam vidna telesa v Vesolju, kot so npr. spiralne galaksije. Podobno kot ne vidimo zimskega vetra, vemo, da piha, ker opazimo, da se premikajo drevesa, zastave in perilo, ki se suši zunaj.

Prav tako, kot se gibljejo lune in planeti, se vrtijo tudi spiralne galaksije. Čas, v katerem opravijo en obrat, pa je zelo dolg; zanj potrebujejo kar stotine milijonov let.

Pričakovali bi, da se zvezde na zunanjih delih galaksije premikajo veliko počasneje, kot zvezde, ki so blizu središča galaksije. Na primer velja za planete v našem Osončju: planeti, ki so bolj oddaljeni od Sonca, se gibljejo počasneje od planetov, ki so bližje Soncu.

Tega pa pri galaksijah ne opazimo. Zvezde na zunanjih delih galaksije se gibljejo hitreje, kot naj bi se po naših pričakovanjih. Domnevamo, da je za to anomalijo (odstopanje od tega, kar pričakujemo in je normalno) kriva velika količina temne snovi v bližini teh galaksij. Med take galaksije sodi tudi Rimska cesta.

Pred kratkim pa so astronomi ugotovili, da se zvezdam na robovih galaksije ob samem začetku nastajanja Vesolja ni tako mudilo, kot se jim mudi kasneje. Z opazovanjem pradavnih galaksij so odkrili, da so se zunanji deli galaksij gibali počasneje od delov, ki so blizu središča galaksije.

To pomeni, da prve galaksije niso vsebovale toliko temne snovi, kot jo je v Vesolju prisotne danes. Ob nastanku Vesolja je bila v  galaksijah samo običajna snov, ki je gradila zvezde, kozmični prah in planete. Danes pa so galaksije večinoma sestavljene iz nevidne temne snovi.

Ana Pangrc