Če bi naše oči zaznavale svetlobo visokih energij, kot je na primer rentgenska svetloba, bi bil pogled na naše prijatelje zelo čuden. Skozi njihovo kožo bi videli naravnost do njihovih kosti.

Pravzaprav imamo srečo, da te supermoči nimamo – vendar ima opazovanje rentgenskih žarkov, ki prihajajo iz teles v vesolju in jih lahko zaznamo z rentgenskimi teleskopi, veliko prednosti.

Večina rentgenskih žarkov, ki pridejo do nas iz vesolja, izvira iz izjemno vročih teles s temperaturo, ki sega do več sto milijonov stopinj; vključno s Soncem, eksplodiranimi zvezdami in črnimi luknjami.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki začeli odkrivati ​​novo vrsto objektov v drugih galaksijah, ki oddajajo izjemno veliko rentgenske svetlobe. Ko so jih opazovali z rentgenskimi teleskopi, so svetili tako močno, kot milijon Sonc skupaj.

Sprva so znanstveniki domnevali, da se s temi objekti hranijo črne luknje. V nedavnih študijah pa so ugotovili, da so nekateri od teh objektov nevtronske zvezde.

Nevtronske zvezde so izgorele sredice masivnih zvezd, ki so eksplodirale. Nevtronske zvezde imajo izredno veliko gostoto. Nevtronska zvezda, po velikosti enaka povprečnemu mestu, vsebuje več mase kot naše Sonce. 

Zaradi svoje velike mase, stlačene v majhnem prostoru, delujejo nevtronske zvezde podobno kot črne luknje z izjemno močnim gravitacijskim privlakom na bližnje objekte. K sebi potegnejo snov z bližnjih zvezd. Ko ta snov pada proti nevtronski zvezdi, se segreje in zaradi vedno višje temperature oddaja vedno več rentgenskih žarkov.

Ko vedno več snovi pade na nevtronsko zvezdo, postane v nekem trenutku rentgenska svetloba tako močna, da novo snov potisne stran od zvezde. Ko se to zgodi, zvezda ne more več vedno hitreje zbirati nove snovi ter postajati svetlejša. Toda ta novo odkrita vrsta nevtronskih zvezd je našla način, kako preseči to mejo.

"Kot obstaja omejitev, koliko hrane lahko pojemo naenkrat, obstajajo tudi omejitve, kako hitro lahko nevtronske zvezde zbirajo snov," je povedal znanstvenik Murray Brightman. Dodaja še: "Toda ti objekti nekako presegajo to omejitev, kar vidimo po tem, kako neverjetno svetlo svetijo v območju rentgenske svetlobe. Ne vemo še, zakaj."

Anže Žle