Zgornja slika morda spominja na pokovko, a v resnici gre za do zdaj najbolj jasno sliko Sončevega površja! 

Sonce je nam najbližja zvezda, ki je preživelo približno eno polovico svojega življenja. Sonce oddaja svetlobo že skoraj 5 milijard let, živelo pa bo še nadaljnjih 4,5 milijarde let.

Slika, ki jo vidimo zgoraj, je bila posneta s sončnim teleskopom na vrhu enega izmed havajskih vulkanov. Posnetek prikazuje vzorec “vrelega” plina na površju Sonca. Vsak od mehurčkov ima približno takšno površino kot 35 Slovenij. Skozi te mehurčke se toplota in energija iz notranjih predelov Sonca prenašata na njegovo površje. Svetle točke na sliki predstavljajo zgornje dele mehurčkov, kjer toplota narašča. Temni deli okrog mehurčkov pa se ohlajajo in počasi tonejo v snov pod površjem Sonca.

Tako kot na Zemlji so tudi na Soncu pogosta obdobja s slabim vremenom, močnim vetrom in dežjem. Vendar dež na Soncu ni takšen kot pri nas, saj ne gre za kapljice vode, ki padajo na površje, ampak za tok električno nabitih in zelo vročih delcev plina, ki jim pravimo plazma. Ko magnetni izbruhi na Soncu pošljejo takšne delce v smeri Zemlje, lahko njihov tok vpliva na letalski promet, komunikacijo s sateliti, ali celo na električno omrežje, kar povzroči dolgotrajna obdobja brez elektrike, ali poškoduje pomembne tehnologije, ko je na primer GPS.

Svetle točke na sliki bi lahko pomagale znanstvenikom razumeti, kako in zakaj ima lahko Sončeva ovojnica vročega plina, ki ji pravimo korona, več kot milijon stopinj!

Slika: NSO/AURA/NSF

Katja Bricman