V vesolju se skriva cel kup neodgovorjenih vprašanj. Eno izmed največjih vprašanj, na katerega skušajo astronomo odgovoriti, je: “iz česa je sestavljeno vesolje?”. Zdaj že vemo, da je vesolje polno temne snovi, a te čudne sestavine vesolja še vedno ne popolnoma razumemo…
Skrivnostna temna snov
Temna snov je skrivnostna in nenavadna snov, ki je takšno ime dobila zaradi svoje čudne lastnosti - ne oddaja nobene svetlobe in je zato nevidna. A vseeno so astronomi ocenili, da je nenavadne temne snovi v vesolju kar petkrat več kot normalne snovi, ki jo lahko vidimo.
Vemo, da temna snov obstaja, saj lahko zaznamo njen vpliv na vesoljske objekte v njeni okolici. To je podobno, kot če bi videli stopinje tačk v snegu, ki jih je za seboj pustil nevidni pes. Prav tako vemo, da se temna snov večinoma zadržuje v galaksijah. Še več, astronomi verjamejo, da je prav temna snov tista, ki drži galaksije skupaj!
Manjkajoča sestavina?
Astronomi so pred kratkim prišli do zanimivega sklepa: v našem razumevanju obnašanja temne snovi nekaj manjka! To so odkrili z združevanjem podatkov in posnetkov z Vesoljskega teleskopa Hubble agencij NASA in ESA ter z Zelo velikega teleskopa Evropskega južnega observatorija ESO.
Mednarodna skupina astronomov je v svoji študiji raziskovala jate galaksij. Jate galaksij so skupine galaksij, ki se držijo skupaj. V njih se nahaja večina temne snovi v vesolju. Med galaksijami v jatah je temna snov razporejena kot kakšno gorovje - ima veliko vrhov in dolin.
Raziskovalci so ustvarili zemljevid temne snovi, da bi razumeli, kako je ta razporejena v treh jatah galaksij (ena od njih je prikazana na zgornji sliki). Presenečeni so ugotovili, da so manjše kopice temne snovi (podobno kot nižje doline v gorovju) veliko močnejše, kot so mislili na začetku. To najverjetneje pomeni, da ne razumemo popolnoma dobro, kako se temna snov obnaša v družbi zvezd in galaksij v vesolju.
V prihodnosti pričakujemo, da se bodo astronomi lotili še velikega števila študij, ki bodo pomagale razkriti vse skrivnosti nenavadne temne snovi!
Slika: NASA, ESA, G. Caminha (University of Groningen), M. Meneghetti (Observatory of Astrophysics and Space Science of Bologna), P. Natarajan (Yale University), the CLASH team, and M. Kornmesser (ESA/Hubble)