Astronomi so poskrbeli za novo vznemirljivo odkritje. Izsledili so namreč novo hladno in pritlikavo zvezdo, odkrili pa so jo na prav poseben način: prek signala radijskih valov!

Rjave pritlikavke

Zvezde nastanejo iz oblakov plina v vesolju, ko se ti pričnejo krčiti. Med krčenjem postajajo vse bolj gosti in vroči. Ko temperatura v središču oblaka doseže vročih 10 milijonov stopinj, se iz žgoče kepe plina uradno prične življenje nove zvezde. Vendar pa vsi skrčeni oblaki ne dosežejo tako ekstremnih temperatur, da bi se lahko iz njih razvile zvezde. Takšnim vesoljskim objektom pravimo “spodletele zvezde” ali “rjave pritlikavke”.

Podobno kot zvezde tudi rjave pritlikavke oddajajo svetlobo, ker so vroče. Sijejo v rdeči in nevidni svetlobi, ki jo poznamo pod imenom infrardeča svetloba (ta se uporablja, na primer, v daljinskih upravljalnikih za naše televizije). Rjave pritlikavke so veliko manjše, temnejše in bolj hladne od navadnih zvezd.

Sodelovanje, ki je vodilo do uspeha

V astronomiji sodelovanje med različnimi raziskovalnimi skupinami ali uporaba več različnih teleskopov pogosto vodi do vznemerljivih rezultatov. Pri odkritju rjave pritlikavke so tokrat sodelovale kar tri organizacije - evropski radijski teleskop LOw Frequency ARray (LOFAR), teleskop Gemini North, in Nasin infrardeči teleskop (oba sta postavljena na Havajih). Rjavo pritlikavko so sploh prvič v zgodovini neposredno opazili v radijskih valovih!

Prvi primer v radijskih valovih

Radijski valovi so posebna vrsta svetlobe, ki je ne moremo videti z našimi očmi. Radijski teleskopi na Zemlji se večinoma uporabljajo za raziskovanje planetov, kometov, ogromnih oblakov plina in prahu, zvezd ter galaksij. Tudi teleskopi, s katerimi so astronomi opazovali novo odkrito rjavo pritlikavko, se uporabljajo za takšne raziskave. S preučevanjem radijskega signala, ki ga oddajajo našteti vesoljski objekti, lahko astronomi ugotovijo, iz česa so objekti sestavljeni in kako se premikajo po vesolju. Radijski valovi so še posebej uporabni, saj na njih ne vplivajo niti sončna svetloba, oblaki na nebu, ali dež. 

Doslej so astronomi rjave pritlikavke odkrivali večinoma prek signala v optični svetlobi (svetlobi, ki jo vidimo z našimi očmi) ali infrardeči svetlobi (svetloba, ki lahko prodre skozi oblake in vesoljski prah). Zato je novo odkritje vznemirljivo, saj je prvo takšno odkritje v radijski astronomiji. Odkrivanje rjavih pritlikavk na tak način pa ni vznemirljivo samo za iskanje novih primerkov “spodletelih zvezd”, ampak hkrati pomeni, da smo v astronomiji korak bližje odkrivanju novih eksoplanetov prek signala v radijski svetlobi. 

Slika: ASTRON/Danielle Futselaar

Katja Bricman