Si se kdaj igrala igro “ugani moje število”?
Pri tej igri ti prijatelj - ali čarovnik - pove, da ima na listu papirja, skritem v svojem klobuku, zapisano neko število, na primer med 1 in 100. Imaš na voljo nekaj poskusov, da ugotoviš, katero je to število. V poskusu predlagaš neko število X; če je tvoje predlagano število večje od števila v klobuku, prijatelj reče “moje število je manjše od X”, in tako naprej, dokler ne izkoristiš vseh poskusov. Cilj igre je, da ugotoviš, katero število je zapisano na listu papirja v čim manj poskusih.
Tudi astronomi se igrajo to igro. Skupine raziskovalcev na Japonskem in v Združenih državah Amerike so igro dvignile na višji nivo.
Skupina astronomov na Japonskem je želela preveriti, ali lahko pri natančnem določanju “magičnih števil”, ki določajo razvoj Vesolja, uporabijo svoje metode. Ta števila - kozmološke konstante - lahko določimo le iz opazovanj.
Kozmološke konstante so povezane, na primer, s količino temne snovi v Vesolju in vplivom temne energije na širjenje Vesolja. Težava je, ker temne snovi in temne energije ne moremo opaziti (zato pa ju imenujemo “temni”). Ko raziskujejo ta “temni” del Vesolja, astronomi ne morejo biti povsem prepričani, da so njihovi modeli in analize podatkov natančni.
Japonski znanstveniki so, da bi preverili zanesljivost svojih analiz, uporabili superračunalnik, s pomočjo katerega so sestavili 10 izmišljenih vesolij. Skupna prostornina teh izmišljenih vesolij je 100-krat tolikšna kot prostornina največjih raziskanih območij galaksij doslej. Astronomi so pri ustvarjanju izmišljenih vesolij uporabili magična števila, kozmološke konstante. Galaksije v izmišljenih vesoljih so postavili v situacije, ki so podobne situacijam, ki jih opazijo v resničnem vesolju.
Potem so izzvali druge astronome, naj uganejo kozmične konstante, ki so jih uporabili pri ustvarjanju svojih simulacij (izmišljenih vesolij). Svojim kolegom so dopustili, da ugibajo le enkrat.
In veš kaj? Dve skupini ameriških astronomov sta za analizo podatkov svojih japonskih kolegov uporabili drugačne metode in že v prvem poskusu uganili vrednosti kozmoloških konstant, ki so jih uporabili Japonci, presenetljivo natančno!
To je znamenje, da metode, ki jih uporabljata skupini ameriških astronomov, dajo pravilne rezultate tudi v primeru, ko jih uporabijo za analizo podatkov iz opazovanj resničnega vesolja. Ali ni to super?
Slika:
National Astronomical Observatory of Japan (NAOJ)
Kul dejstvo
