Si kdaj opazovala ptice? Ko je ptica visoko na drevesu ali daleč stran, s prostimi očmi ne vidimo razločno niti njene oblike niti barve. To velja za vse: čim dlje od nas je telo, ki ga opazujemo, tem slabše ga vidimo. Tedaj si lahko pomagamo z daljnogledom, ki nam ptico navidezno približa in omogoči, da jo vidimo povečano in bolj razločno.

Astronomi so pred podobnimi izzivi: zvezde in galaksije, ki so daleč stran, so videti manjše, blede in nerazločne in zato astronomi zelo težko ugotovijo, kaj je v njih. In še: čim dlje od nas je objekt, ki ga opazujemo, tem dlje v preteklost gledamo. Svetloba potuje hitro (s hitrostjo 300 000 km/s), a ne neskončno hitro in potrebuje čas — tudi veliko časa, če potuje od daleč —, da pripotuje do nas. Znanstveniki menijo, da je večina zelo oddaljenih majhnih in bledih galaksij nastala kmalu po velikem poku.

Skupini znanstvenikov je uspelo prestreči šibko svetlobo, ki jo je oddala od nas zelo oddaljena majhna galaksija z imenom RXCJ0600-z6. Rojena je bila v mladem Vesolju, starem komaj 1 miljardo let (danes jih šteje že 14). Znanstveniki so opazovanje opravili z Velikim milimetrskim /submilimetrskim nizom teleskopov v puščavi Atacama v Čilu (ALMA), pri čemer pa so si pomagali tudi z dodatnim “naravnim daljnogledom“, ali bolje, naravnim teleskopom. Enak učinek na svetlobo, kot ga ima pri opazovanju ptic daljnogled, ima na svetlobo, ki prihaja z galaksije RXCJ0600-z6, z gravitacijskim lečenjem ogromna jata galaksij z imenom RXCJ0600-2007.

Ker ima ta jata galaksij gromozansko maso (enako milijon milijardam mas Sonca; številka, ki si jo celo astronomi težko predstavljajo), njena gravitacija znatno ukrivlja prostorčas v okolici jate. Jata zato deluje kot ogromna naravna leča ali povečevalno steklo (kot v tem filmu) za svetlobo, ki do nas prihaja izza jate.

Gravitacijsko lečenje torej pripomore, da od otroške galaksije RXCJ0600-z6 dobimo več svetlobe, kot bi jo, če se ne bi pred nami skrivala za jato galaksij RXCJ0600-2007. Obenem pa je slika galaksije zaradi gravitacijskega lečenja nekoliko popačena, ukrivljena. Astronomi so pravo obliko galaksije dognali z uporabo opazovalnih podatkov z drugih teleskopov, Hubblovega in Zelo velikega teleskopa (VLT, Very Large Telescope), ter na slikah odpravili popačenje, ki je posledica gravitacijskega lečenja.

Veš kaj so še ugotovili? Da se otroška galaksija, ki so jo opazovali, vrti; skoraj tako, kot bi se vozila na vrtiljaku z zabaviščnem parku.

To je precej nenavadno, ker ni tako, kot v drugih mladih galaksijah, v katerih se plini gibljejo naključno in v vseh možnih smereh, kot prestrašene kokoši v kurniku, in ne vsi v isti smeri. To je bilo prvič, da so astronomi dejansko lahko opazili notranje gibanje v otroški galaksiji v tako šibki svetlobi.

Znanstveniki upajo, da bodo z boljšim razumevanjem, kaj se dogaja v tej otroški galaksiji, na splošno bolje razumeli, kako je potekal razvoj galaksij v zgodnjem Vesolju in nas s tem še za en korak približali velikemu poku.

Slika prikazuje fotografijo jate galaksij RXCJ0600-200 (gravitacijske leče), ki jo je posnel NASA/ESA Hubblov vesoljski teleskop, skupaj s fotografijo oddaljene otroške galaksije RXCJ0600-z6, h katere nastanku je pripomoglo gravitacijsko lečenje.

Slika: ALMA (ESO/NAOJ/NRAO), Fujimoto et al., NASA/ESA Hubble Space Telescope

Barbara Rovšek