Jupiter je plinasti orjak s precej razburkano atmosfero: ima pasove oblakov, ki se vrtinčijo v nasprotnih smereh; viharjev, ki se ne končajo in ki razsajajo vsepovsod nad njim, pa se ne da niti prešteti. Eno od največjih Jupitrovih viharnih območij, slavna Velika rdeča pega, je tako velika, da bi lahko pogoltnila celo Zemljo!

Astronomi radi opazujejo planete in zvezde z različnimi napravami, ki prestrezajo različne vrste svetlobe, in z vsako od njih lahko odkrijejo različne reči. Podrobnosti, ki jih lahko opazimo s teleskopom, ki lovi rentgensko svetlobo (X-rays, X-žarke), so nevidne, če jih opazujemo s teleskopom, ki lovi infrardečo svetlobo, in obratno. Iz opazovanj z radijskimi teleskopi izvemo o podrobnostih iz vesolja, ki jih ne moremo zaznati z napravami, ki so namenjene opazovanju v vidni svetlobi (svetlobi, ki jo zaznajo tudi naše oči).

Skupina znanstvenikov je s teleskopom Gemini North in Vesoljskim teleskopom Hubble agencij NASA in ESA pred kratkim posnela nekaj fotografij Jupitra v infrardeči (IR), vidni in ultravijolični (UV) svetlobi.

Vse te svetlobe so elektromagnetno valovanje. Med seboj se razlikujejo po valovni dolžini. Ali če povemo z drugimi besedami: IR, vidna in UV svetloba so v različnih delih elektromagnetnega spektra. Infrardeči svetlobi včasih rečemo tudi toplotno sevanje. Človek nima čutil za zaznavanje toplotnega sevanja; ga pa imajo nekatere kače! Človek ne vidi niti ultravijolične svetlobe, ki povzroča sončne opekline na koži. Pač pa vidijo v UV svetlobi čebele. Poleg IR in UV obstajajo še druge vrste svetlobe, ki so našim očem nevidne. Ljudje si zato pri opazovanju vesolja v nevidni svetlobi pomagamo z umetnimi čutili; posebnimi napravami, na primer teleskopi, ki jih izdelamo tako, da “vidijo” nam nevidno svetlobo (in kar ta umetna čutila vidijo v nam nevidni svetlobi, ponazorimo na slikah, kot je zgornja, v nam vidni svetlobi in barvah).

Jupitrova Velika rdeča pega je na primer videti še precej večja, če jo opazujemo v IR svetlobi. Infrardeča svetloba ima drugačno (večjo) valovno dolžino od vidne svetlobe in nam odkrije druge podrobnosti o zgradbi planeta kot vidna svetloba.

Fotografija v IR svetlobi pokaže debele plasti oblakov v območju pege, iz opazovanj v vidni in UV svetlobi pa izvemo, kako so porazdeljeni kromofori — delci, ki vpijajo modro in UV svetlobo in zaradi katerih je Velika rdeča pega rdeča.

Na severni polobli Jupitra opazimo tudi izrazito, dolgo, temno sled. Znanstveniki menijo, da bi to lahko bil močen ciklon ali niz ciklonov, ki se gibljejo od vzhoda proti zahodu preko območja, dolgega 72 000 km — kar je enako petini razdalje med Zemljo in Luno!

V vidni svetlobi je področje ciklona videti temno rjavo (zato mu rečemu tudi rjavi oval (kanal? …)) — v UV svetlobi pa je komaj opazno. V IR svetlobi jasno vidimo tudi štiri “vroče točke” tik pod rjavim ovalom.

Nasina sonda Juno je pred časom na Jupitru na področjih z nevihtami zaznala radijske signale, ki se širijo od udarcev strele. Astronomi zdaj raziskujejo Jupitrove oblake na teh področjih tako, da o njih zbirajo podatke iz naprav, ki zaznajo različne svetlobe. Ali ni to zanimivo?

Slika prikazuje Jupiter v treh različnih vrstah svetlobe: infrardeči, vidni in ultravijolični.

Slika: Mednarodni observatorij Gemini/NOIRLab/NSF/AURA/NASA/ESA, M.H. Wong in I. de Pater (UC Berkeley) et al.

Barbara Rovšek