Umetna inteligenca, ali skrajšano, UI, ti pomaga pri vsakdanjih rečeh: predlaga ti naslednje filme, ki si jih lahko ogledaš na Netflixu in ustvarja like, ki se odzivajo na tvoje poteze, ko se na računalniku sam igraš priljubljeno igro. Uporabna pa ni le za zabavo, ampak pomaga tudi pri delu: prenaša zaboje in pakete v skladiščih in bolnišnicah ter opomni sadjarja, kdaj je najprimernejši čas za zalivanje trte in obrezovanje limoninih dreves.

Z umetno inteligenco si pomagajo tudi astronomi. Slike, ki jih izdelajo iz podatkov iz teleskopov, so ob pomoči UI ostrejše. To je podobno, kot tedaj, ko greš k okulistu, ker skozi stara očala ne vidiš več ostro in ti okulist poišče nove najprimernejše leče (če nosiš očala, veš, kakšno razliko v razločnosti vida naredijo prava očala!). 

Ti skozi stara očala vidiš slabše in zamegljeno, astronomom pa vid, ki ga imajo s svojimi teleskopi, kvari “šum“. Ta šum popači slike in podatke še na mnoge druge načine, ki se razlikujejo od zamegljenosti, ki jo pozna vsak, ki brez očal ne vidi dobro. Zaradi šuma se zdijo galaksije drugačne oblike, eksoplanet pa lahko po pomoti zamenjamo za drug podoben objekt.

Skupina japonskih astronomov je pred kratkim razvila novo UI tehniko za boljšo analizo astronomskih podatkov. S to tehniko so uspeli iz podatkov odstraniti šum, zaradi katerega so bile galaksije videti naključno spremenjenih oblik in to še posebej takrat, ko je na opazovanje vplivalo tudi gravitacijsko lečenje. Včasih je zelo težko ugotoviti, kaj je vpliv gravitacijskega lečenja in kaj je resnična in čudna oblika galaksije.

Superračunalnik je v simulacijah na osnovi podatkov o resničnih galaksijah izdelal podatke o 25 000 izmišljenih galaksijah. Te galaksije so izmišljene, a podobne resničnim. S podatki o izmišljenih galaksijah so nato naučili UI razlikovati med različnimi galaksijami. Potem so podatkom dodali šum, da bi videli, ali lahko UI razvozla, katera čudna oblika izmišljene galaksije je posledica gravitacijskega lečenja in katera ne — in je razvozlal! Končno so UI uporabili na teleskopu Subaru na Havajih in na resničnih podatkih. Iz njih je UI uspela izluščiti take podrobnosti, ki jih prej niso zlahka opazili.

Skupina je ugotovila, da UI “vidi” porazdelitev mase v vesoljskih objektih zelo podobno, kot jo napovedujejo modeli Vesolja, s katerimi se astronomi ukvarjajo že dolgo. Dokazali so, da UI deluje pravilno, obenem pa ugotovili, da je dobro orodje za podrobno analizo velikih količin podatkov iz astronomskih opazovanj.

Slika: Kot si pojav predstavlja slikar. Umetna inteligenca pri analizi podatkov pomaga odpravljati šum in s tem pomaga pri odkrivanju vesolja.

Zasluge: Inštitut za statistično matematiko (The Institute of Statistical Mathematics)

Barbara Rovšek