Ali veš (če bereš naše novice, veš!) da astronomi preučujejo vesolje tudi s pomočjo radijskih valov? To je našim očem nevidna svetloba (elektromagnetno valovanje), ki jo na Zemlji uporabljamo na primer za prenos podatkov med mobilnimi napravami in upravljanje televizije na daljavo. Snop svetlobe, ki ga oddaja televizijski daljinski upravljalnik ali brezžična igralna konzola, so radijski valovi.

Oblaki plinov in prahu vsebujejo različne molekule, ki gradijo zvezde in planete. Te molekule, ki so tudi v vesolju in daleč od Zemlje, oddajajo značilne radijske valove. Skupina japonskih astronomov je pred kratkim razvila nov in zelo natančen sprejemnik teh valov. Z njim lahko detektirajo radijske valove, ki jih oddajajo molekule zunaj v vesolju, v območju frekvenc, ki je mnogo širše od območij, ki jih zaznavajo običajni detektorji radijskih valov.

Ko preučujemo radijske valove, ki jih ujamemo iz vesolja, se učimo o fizikalnih in kemijskih lastnostih oblakov, ki obdajajo zvezde. To nam pomaga razumeti, kako so zvezde in planeti nastali — in tudi, kako se je razvijalo samo Vesolje.

Običajni radijski detektorji lahko sočasno zaznavajo le radijske valove z eno frekvenco. Ta novi detektor radijskih valov pa je posebej zanimiv tudi zato, ker v nasprotju z običajnimi detektorji lahko prestreže več valov z različnimi frekvencami naenkrat. Skupini znanstvenikov iz Osake (Osaka Prefecture University, OPU) in Japonskega nacionalnega astronomskega observatorija (National Astronomical Observatory of Japan, NAOJ) je uspelo razširiti frekvenčno območje večih komponent (sestavnih delov) radijskega detektorja na svojem 1,85 m radijskem teleskopu. Po tem posegu so uspeli s teleskopom sočasno prestreči množico različnih radijskih valov, ki so prišli do nas iz prekrasne Orionove meglice!

Glavna zamisel je, da bi to metodo “razširjanja” frekvenčnega območja uporabili tudi za izboljšanje največjega sistema radijskih teleskopov na svetu, Velikega milimetrskega/submilimetrskega niza teleskopov v čilski puščavi Atacama (ALMA).

Slika: Različni sočasni pogledi na Orionovo meglico, ki jih je zabeležil novi radijski sprejemnik. Vir: Osaka Prefecture University/NAOJ

Barbara Rovšek