Znanje, ki ga imamo, je večinoma rezultat trdega dela in natančnega preučevanja podatkov, včasih pa je zraven tudi malce sreče. Take sreče, da takrat, ko iščeš eno stvar, najdeš drugo povsem naključno in nepričakovano. Se je kdaj kaj takega zgodilo tudi tebi?

Zanesljivo je imel tako srečo Dr. Yoshinobu Fudamoto z Japonskega nacionalnega astronomskega observatorija (National Astronomical Observatory of Japan, NAOJ) in Univerze Waseda. Ko je preučeval podatke o mladih, oddaljenih galaksijah, ki so jih pridobili s teleskopom ALMA (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array) v Čilu, je med njimi opazil nekaj nepričakovanih sledi sevanja, ki prihaja iz navidezno praznih delov vesolja.

Ko so astronomi bolje pogledali v ta del vesolja, so ugotovili, da sploh ni prazen, ampak v njem tičita dve prastari galaksiji. Ker pa pogled nanju zakriva debela odeja kozmičnega prahu, sta bili galaksiji skoraj nevidni — do zdaj.

Ti dve prastari galaksiji sta nastali, ko je imelo Vesolje le dvajsetino let, ki jih ima danes. Astronomi domnevajo, da je tam daleč v “zgodnjem Vesolju” še dosti podobnih galaksij.

Ko astronomi gledajo daleč stran od nas, obenem gledajo tudi daleč v preteklost. Ker je hitrost svetlobe končna (je zelo velika, a ne neskončna), potrebuje čas, da pride od svojega izvora do nas.  Čim dlje od nas so objekti, ki jih opazujemo, tem vče časa je svetloba potovala do nas, tem dlje v preteklost gledamo in tem bližje smo zgodnjemu Vesolju. Znanstveniki se zavedajo pomena tega gledanja v preteklost, merjenja časa, v katerem galaksije zrastejo in se v njih rojevajo nove zvezde. Čim bolje spoznajo “otroško dobo” Vesolja, tem boljše astrofizikalne modele lahko iznajdejo.

To je veličastno odkritje. Znastveniki menijo, da nismo še odkrili vseh galaksij zgodnjega Vesolja; da nam jih ena petina še manjka. Zato zdaj s teleskopom ALMA iščejo te prašne zgodnje galaksije, ki jih je Hubblov teleskop, čeprav je ena od najobčutljivejših izdelanih naprav, spregledal. V lov za prastarimi galaksijami se bo skupaj s teleskopom ALMA podal tudi novi Vesoljski teleskop James Webb (James Webb Space Telescope, JWST), ki ga bodo v vesolje poslali v kratkem.

Slika: V osrednji sliki je območje, v katerem so našli skriti galaksiji, kot ga vidi Hubblov vesoljski teleskop. Sliki v rdečem in modrem pa sta prikazani novoodkriti galaksiji, kot si ju predstavlja slikar.

Zasluge: ALMA (ESO/NAOJ/NRAO), NASA/ESA Hubble Space Telescope

Barbara Rovšek