Dandanes vemo, da je v naši galaksiji na tisoče planetov, ki se gibajo okrog oddaljenih zvezd - to so slavni eksoplaneti. A do zdaj ni bilo lahko ugotoviti, kakšne snovi sestavljajo te eksoplanete. S preučevanjem “onesnaženih” belih pritlikavk so astronomi ugotovili, da večino kamnitih eksoplanetov sestavljajo kamnine, ki jih v našem Osončju ni mogoče najti.

Bele pritlikavke nastanejo, ko zvezde podobne Soncu porabijo vso energijo v svojem središču. Takrat porinejo plin, ki sestavlja njihove atmosfere, navzven. Od celotne zvezde ostane le njeno središče, ki se skrči v gosto in vročo majhno kroglo. Takšni zvezdi pravimo bela pritlikavka. “Onesnažene” bele pritlikavke vsebujejo tudi nekaj snovi s planetov in asteroidov, ki so se gibali okoli prvotne zvezde. Med razširjanjem plina z zvezde so planeti in asteroidi padli vanjo in onesnažili tudi atmosfero bele pritlikavke, ki je večinoma sestavljena iz vodika in helija.

Raziskovalni ekipi astronomke Siyi Xu (NOIRLab) in geologa Keitha Putirke (California State University, Fresno) sta opazovali 23 onesnaženih belih pritlikavk, ki so od našega Sonca oddaljene približno 650 svetlobnih let. V atmosferah zvezd so iskali elemente, ki niso vodik ali helij. Z merjenjem količine teh elementov v belih pritlikavkah so lahko razvozlali, kakšni minerali in kamnine so sestavljali kamnite planete, ki so se v preteklosti gibali okoli teh oddaljenih zvezd.

Presenetljivo so raziskovalci našli drugačne snovi, kot so vsakdanji kalcij, magnezij ali pa železo, ki jih srečamo na Zemlji. Nekatere kombinacije mineralov v našem Osončju niti ne obstajajo in raziskovalci so si zanje morali izmisliti (precej zanimiva) nova imena.

Na primer: na Zemlji lahko najdemo periklaz (mineral magnezija iz kamnin, ki so se z leti spremenile zaradi visokih temperatur in visokega tlaka), piroksen (silikatni mineral, ki ga najdemo v magmatskih kamninah) in kvarc ali kameno strelo (kristalni mineral, ki se pogosto uporablja pri izdelavi nakita). A verjetno na našem planetu ne boste slišali za najdišča “kvarcovih piroksenov” ali pa “periklazovih dunitov”.

Kamniti planeti okoli oddaljenih zvezd pa so polni takšnih mineralov. Nekateri od njih bi se lahko celo raztapljali v vodi ali pa bi se začeli taliti pri manjših temperaturah, kot so potrebne za taljenje kamnin na Zemlji. Le kako bi lahko to vplivalo na nastanek oceanov in tektonskih plošč na teh oddaljenih svetovih? Mogoče pa bodo znanstveniki ravno ta odgovor poiskali pri svojih nadaljnjih raziskavah. 

Če torej mislite, da so vsi kamniti planeti podobni naši Zemlji, premislite še enkrat!

Slika prikazuje ilustracijo kamnitih razbitin okoli bele pritlikavke. 

Zasluge: NOIRLab/NSF/AURA/J. da Silva 

Obdelava slik: M. Zamani in M. Kosari (NSF NOIRLab)

Katja Bučar Bricman