Pri sestavljanju slike črne luknje je sodelovalo 300 znanstvenikov iz 80 raziskovalnih inštitutov. Tudi to je bil "masiven" napor!
Mogoče si že slišala, da v središču naše Galaksije preži na okolico gromozanska črna luknja? Pred nekaj dnevi je skupina astronomov objavila prvo sliko supermasivne črne luknje Strelec A* (Sagittarius A*), ki je v središču Galaksije.
Ta slika je prvi vidni dokaz, da je v središču Galaksije zares črna luknja. Sliko so izdelali astronomi v mednarodni mreži teleskopa dogodkovnega horizonta (Event Horizon Telescope Collaboration, EHT). To je mreža teleskopov, ki stojijo v Franciji, Španiji, Grenlandiji, Čilu, Združenih državah Amerike (v Arizoni in na Havajih), Mehiki in na južnem polu. Skupaj delujejo kot en sam ogromen teleskop velikosti Zemlje, ki lahko vidi daleč v oddaljeno črno luknjo. Prva črna luknja, katere sliko so posneli in potem leta 2019 objavili, je bila črna luknja M87* v 53 milijonov svetlobnih let oddaljeni Messierjevi galaksiji 87.
Črna luknja Strelec A* si zasluži prilastek "masivna": njena masa je enaka 4 milijonom mase Sonca – to je 4,000,000 krat masa Sonca! Kljub temu pa je to še vedno le ena tisočina mase M87*. Tudi zato je bilo črno luknjo Strelec A*, kljub temu, da nam je precej bližje (od nas je oddaljena le 27,000 svetlobnih let), še veliko težje posneti.
Ker se črna luknja kar hitro vrti in so se njene zaporedne slike med seboj razlikovale, so si astronomi pri analizi in sestavljanju končne slike pomagali s superračunalniki. Izdelava slik, kot je ta, pomeni napredek v tehnologiji. Enako pomemben pa je tudi napredek v našem razumevanju gravitacije v ekstremnih pogojih, kakršni so v okolici črne luknje. Povečalo se je tudi naše znanje o Vesolju.
Slika: Črne luknje so vesoljski objekti s tako močno gravitacijo, da jim ne ubeži niti svetloba. Zato svetlobe niti ne oddajajo. Rdečkasto - oranžno- rumeni kolobar, ki ga vidimo na sliki, je žareč plin, ki kroži okoli črne luknje, ki je natančno v središču kolobarja. Vir: EHT Collaboration
Pri sestavljanju slike črne luknje je sodelovalo 300 znanstvenikov iz 80 raziskovalnih inštitutov. Tudi to je bil "masiven" napor!
Barbara Rovšek