Prvič v zgodovini so astronomi zaznali radijske valove, ki prihajajo iz supernove tipa 1a, in to še ni vse. Ta 'posebna radijska oddaja' bi lahko nosila namige za rešitev stare uganke – kako zares eksplodirajo bele pritlikavke.

Supernova tipa 1a so eksplodirajoče bele pritlikavke. Teoretični astrofizikalni modeli ne predvidevajo pogostih ekspozij posamezne bele pritlikavke. Astronomi menijo, da bele pritlikavke v prisotnosti bližnje zvezde 'požirajo' njeno snov z zunanjih plasti, čemur rečemo 'akrecija'. Akrecijska snov je običajno iz vodika. Pri starejših zvezdah, ki so izgubile svojo zunanjo plast, pa lahko vsebuje tudi helij. Ko bela pritlikavka doseže točno določeno maso, ne more več požirati nove snovi in eksplodira.

Bela pritlikavka med akrecijo ne požre vse snovi iz bližnje zvezde. Nekaj ​​te snovi se oblikuje v oblak okoli tega dvozvezdja. Raziskovalci menijo, da se iz tega oblaka, ko skozenj potujejo udarni valovi po eksploziji supernove, v okolico sprostijo močni radijski valovi. Astronomi še niso zaznali radijskih valov, ki izhajajo iz take eksplozije – do zdaj!

Mednarodna skupina raziskovalcev je podrobno preučila supernovo tipa Ia, ki je eksplodirala leta 2020. Skupina je ugotovila, da je okoliška snov predvsem helij. Poleg tega so prvič uspešno zaznali radijsko sevanje supernove. Astronomi zdaj iščejo še več radijskih valov, ki prihajajo od supernov tipa 1a, da bi bolje razumeli te eksplozije.

Slika: Shematični prikaz s helijem bogatega oblaka spremljevalne zvezde, ki se z akrecijo prenaša na belo pritlikavko. Pred eksplozijo se velika količina snovi odstrani iz spremljevalne zvezde. Raziskovalna ekipa si prizadeva pojasniti razmerje med močnimi oddanimi radijskimi valovi in to odstranjeno snovjo. (Vir: Adam Makarenko / W. M. Keck Observatory.)

Brina Klobčaver