Teleskopi so na nekakšni način časovni stroji. Z njimi lahko zaznamo svetlobo, ki prihaja iz oddaljenih galaksij. Čeprav ta potuje hitreje kot karkoli drugega v vesolju, rabi precej časa, da nas doseže. Zaradi tega galaksij v resnici ne vidimo takšnih, kot so sedaj, temveč kot so bile v nekem trenutku v preteklosti. Celo sončna svetloba rabi 8 minut, da premosti razdaljo ki nas loči od naše zvezde, zaradi česar je v trenutku, ko greje naša telesa, v resnici stara že 8 minut.

Galaksije, ki jih astronomi opazujejo s svojimi teleskopi, se nahajajo na različnih razdaljah, zato nam njihove trenutne slike prikazujejo, kakšni so bili ti objekti pred mnogimi milijoni let, ko so bili veliko mlajši. Astronomi so celo opazili galaksije, katerih svetloba je rabila več milijard let, da je prišla do nas!

S preučevanjem svetlobe različnih vrst galaksij lahko astronomi dobijo vpogled v zgodovino našega vesolja in sestavijo "kozmično časovnico" razvoja galaksij. Do nedavnega so bili prepričani, da imajo precej jasno predstavo o tem, kako naj bi ta časovnica izgledala, vendar jih je nova študija spodbudila k ponovnemu razmisleku.

Dve skupini raziskovalcev sta preučevali najbolj oddaljeno (in torej najmlajšo) znano galaksijo, JADES-GS-z14-0. Ko je svetloba, ki jo danes opazujemo, zapustila to galaksijo – pred neverjetnimi 13,4 milijardami let – Osončje še ni obstajalo! Zato je znanstvenike presenetilo, ko so v podatkih našli nekaj edinstvenega, česar druge mlade galaksije nimajo.

Šlo je za … kisik.

Morda se to ne sliši kot nekaj posebnega – navsezadnje se kisik povsod okoli nas! Toda v vesolju obstajajo elementi, ki jih galaksije lahko vsebujejo le pri določeni starosti – skoraj kot vozniško dovoljenje.

Kisik nastaja v notranjosti starejših masivnih zvezd in doseže oddaljene kotičke vesolja, potem ko te zvezde eksplodirajo kot supernove. Da bi bil kisik prisoten v tako mladi galaksiji, kot je JADES-GS-z14-0, morajo biti zvezde v njej starejše od pričakovanj. Raziskovalci so v dejansko odkrili »dojenčka«, ki je v zelo kratkem času zrasel v najstnika.

Odkritje te hitro rastoče galaksije astronomom prinaša več vprašanj kot odgovorov o prvih letih našega vesolja. So se galaksije morda oblikovale bolj zgodaj v kozmični časovnici? Mogoče se ne razvijajo tako, kot smo mislili. To pa je tudi čar astronomije – namesto dokončnih odgovorov nam prinaša še več osupljivih vprašanj. Astronomom preostane le nadaljnje raziskovanje.

Prevedel Dr. Primož Kajdič, Departamento de Ciencias Espaciales, Instituto de Geofísica, Universidad Nacional Autónoma de México.