S teleskopom ALMA so pred kratkim počeli nekaj, česar mi nikakor ne smemo početi sami -- gledali so naravnost v Sonce! Če gledamo v Sonce sami, nam njegova svetloba poškoduje oči.

V preteklosti so ljudje celo oslepeli, ker so v Sonce gledali predolgo. Teleskop ALMA seveda nima pravih oči, ampak zelo občutljive in drage detektorje. Tudi detektorje bi lahko poškodovala močna Sončeva svetloba, zato so jih tehniki pred njo najprej zaščitili in šele nato usmerili proti Soncu.

Vidna svetloba, ki jo dobimo od Sonca, prihaja z njegove svetle površine. Detektorji teleskopa ALMA pa ne zaznavajo vidne svetlobe. Vesolje vidijo v drugi vrsti svetlobe in sicer v radijskih valovih. Radijski valovi ne prihajajo s površine Sonca, ampak jih oddaja plast vročega plina tik nad Sončevo površino. To plast, ki jo vidimo skozi oči teleskopa ALMA, imenujemo kromosfera. Zgornja slika prikazuje veliko sončno pego, eno najlepših novih opazovanj s teleskopom ALMA. Sončne pege so nekoliko hladnejša področja na Soncu. Na sliki jih vidimo kot temne lise. Nižjo temperaturo v sončnih pegah povzroči močno magnetno polje v njihovi okolici.

Astronomi upajo, da bodo z opazovanji Sonca s teleskopom ALMA bolje spoznali dogajanje na Soncu. Zelo pomembno je, da dobro  razumemo Sonce, ki je naš glavni vir toplote in svetlobe! Brez Sonca na Zemlji ne bi bilo življenja.

ALMA teleskop je teleskop, zgrajen v puščavi Atacama na 5000 metrih nadmorske višine v severni republiki Čile v Južni Ameriki. Njegova posebnost je, da zaznava radijske valove, ki jih ljudje sicer ne vidimo s prostim očesom.

Žan Onuk