Planet Uran je nekoliko neobičajen. Za razliko od drugih planetov v našem osončju se vrti postrani - lahko bi skoraj rekli, da se kotali! To pomeni, da na Uranu ne bi videli dneva in noči, kot ga vidimo na Zemlji, saj njegovo vrtenje ne vpliva na to, kateri deli planeta so obrnjeni proti Soncu in kateri ne.

Astronomi so menili, da se je Uran prekucnil na bok v zgodnji zgodovini Osončja, ko naj bi se vanj zaletelo telo, ki je imelo nekajkrat večjo maso kot Zemlja. A danes je skupina astronomov objavila, da ta verzija dogodkov ni čisto prava.

Napisali so računalniški program, ki simulira, kakšen bi bil danes Uran, če bi se vanj v preteklosti zaletelo eno veliko telo. Računalniška simulacija je pokazala, da bi se, če bi se to zgodilo, Uranove lune gibale okoli njega v nasprotni smeri, kakor pa jih vidimo gibati se danes. Ko pa so z računalniki simulirali, kaj bi se zgodilo, če bi se v Uran zaleteli vsaj dve manjši telesi, je simulacija dala planet in njegove lune, ki se vrtijo in gibljejo tako, kot jih vidimo danes.

To odkritje pomeni, da je teorija o tem, kako so nastali planeti Uran, Jupiter, Saturn in Neptun – tako imenovani plinasti orjaki – napačna. Astronom Alessandro Morbidelli razlaga: "Dejstvo, da je bil Uran zadet vsaj dvakrat, kaže, da so bili močni trki ob nastanku velikih planetov pogosti.Tako bo potrebno teorijo ponovno pretehtati."

Ugotovitev so objavili danes na astronomskem srečanju v Franciji, kjer se je zbralo okrog 1.400 astronomov s celega sveta, da bi razpravljali o najnovejših odkritjih o planetih. Več o drugih novicah s tega srečanja lahko izveš na povezavi na dnu te strani.