Venera je eno od najsvetlejših teles na nebu. Toda vidna je le včasih in za kratek čas: tik pred vzhodom Sonca (takrat jo najdete na vzhodni strani neba) ali tik po zahodu Sonca (ko jo najdete na zahodni strani neba).
Žareči, bruhajoči vulkani so na Zemlji eden od najmočnejših in najbolj dih jemajočih pojavov, kar jih nudi narava. Sedaj pa so astronomi odkrili, da se siloviti izbruhi vulkanov morda dogajajo tudi na Veneri, Zemlji najbližjemu planetu.
Leta 2005 so astronomi poslali sondo Venus Express proti Veneri, da bi jo proučila od blizu. Od takrat se giblje okoli tega planeta. A žal je vreme na Veneri vedno oblačno: ta planet je nenehno pokrit z debelo plastjo oblakov. Tako sonda ne more neposredno videti vulkanov na površju Venere. Zato so astronomi uporabili trik: iskali so poseben plin, ki se sprošča med vulkanskimi izbruhi. Plin je občasno viden nad Venerinimi debelimi oblaki, zato ga sodna Venus Express lahko opazi. S pomočjo te sonde so opazovali velike spremembe v količini tega plina nad oblaki. Menijo, da ta plin prihaja iz vulkanov in da so te spremembe povezane z vulkanskimi izbruhi.
Že pred tem je sonda Venus Express našla še eno sled vulkanske aktivnosti. Ima namreč posebno kamero, ki lahko pokuka skozi odejo oblakov in vidi temperaturne razlike. Na ta način je bežno videla nekaj, kar je bilo videti kot vroča, tekoča lava. Zdi se, da ima naša soseda ne le neprijazno podnebje - z močnimi nevihtami in visokimi temperaturami – ampak tudi nemirno površje.
Venera je eno od najsvetlejših teles na nebu. Toda vidna je le včasih in za kratek čas: tik pred vzhodom Sonca (takrat jo najdete na vzhodni strani neba) ali tik po zahodu Sonca (ko jo najdete na zahodni strani neba).