Z običajnim teleskopom za 'vidno svetlobo' vidimo samo majhen del vseh stvari, ki obstajajo v vesolju. Da dobimo pravo sliko vsega kar vesolje ponuja, moramo pogledati vse različne vrste svetlobe, ki prihajajo z neba. Radijska, rentgenska in infrardeča svetloba so primeri drugih vrst svetlobe. So podobne kot običajna svetloba, le da jih naše oči ne morejo videti: za nas so nevidne. Tako je tudi z zvokom: ljudje ne moremo slišati zvoka, ki ima previsoko ali prenizko frekvenco (Ali ste vedeli, da psi lahko slišijo zvok, ki je za naša ušesa previsok, da bi ga lahko zaznala?)

Brez teleskopov, ki zbirajo te eksotične vrste svetlobe, ne bi videli mnogih teles, ki plujejo tam zunaj. Rdeč oblak na tej sliki, na primer, je bil za nas neviden, dokler ni nanj naletel infrardeči teleskop in ga razkril: dramatično območje napolnjeno s trakovi plina in prahu. Po tem odkritju so se astronomi odločili pogledati v ta gost oblak še globje s pomočjo teleskopa ALMA, ki zbira radijske valove. Takrat še niso vedeli, da bodo odkrili mamutsko zvezdo, ki raste v notranjosti te prašne maternice!

V ‘maternici’ ali sesedajočem oblaku je več kot 500-krat več snovi kot je je v Soncu in je največji oblak te vrste, kar so jih kdaj videli v naši galaksiji! Zvezda-zarodek, ki raste v njem, lačno požira njegovo snov. Pričakujejo, da se bo iz oblaka rodila zelo svetla zvezda, ko bo imela do 100-krat višjo maso kot naše Sonce! Le ena na 10.000 zvezd v naši galaksiji doseže tako velikost! 

Andreja Gomboc, FMF UL