Nočno nebo je ogromno in napolnjeno z več milijardami nenavadnih in eksotičnih teles. Zaradi številčnosti je raziskovanje teh vesoljskih čudes mnogo prevelika naloga za enega samega človeka, zato morajo astronomi med sabo sodelovati. Da opazujejo in proučujejo najbolj oddaljena telesa v vesolju, potrebujejo veliko pametnih ljudi in nekaj izjemno močnih teleskopov.

Pogosto to pomeni, da mora več držav združiti ideje in denar za razvoj in izgradnjo visoko-tehnoloških instrumentov, nato pa si delijo čas, ko jih uporabljajo. Na ta način lahko skupaj izvedejo drzne projekte, kot so opazovanja, za katere je potrebno na stotine ur opazovanj celotnega nočnega neba. Ko zberejo rezultate svojih opazovanj, si ekipe astronomov delijo svoje ugotovitve preko spleta. Zahvaljujoč Virtualnemu observatoriju velikanska količina informacij, ki jih zberejo med astronomskimi opazovanji, ne propade — astronomi ali drugi ljudje s celega sveta lahko pridejo do teh podatkov preko spleta! In tako je neka skupina proučila vpliv okolja, v kakršnem se nahajajo galaksije, na velikost črnih lukenj v njihovih središčih.

Uporabili so Virtualni observatorij, da so prišli do podatkov o 10.000 središčih (imenovanih tudi ‘jedra’) aktivnih galaksij, znanih pod imenom ‘aktivna galaktična jedra’.

Z uporabo teh podatkov so astronomi ugotovili, da so “debelejše”, večje črne luknje ponavadi v galaksijah, ki so bolj tesno skupaj. Galaksije, ki so blizu ena drugi, imajo namreč večjo možnost, da se med sabo zaletijo, kar sproži nadaljno rast črne luknje. Poleg tega lahko črni luknji v središčih dveh galaksij, ki sta med sabo trčili, prideta tako blizu ena drugi, da se združita v eno samo, še večjo črno luknjo. 

Andreja Gomboc, FMF UL