Predstavljajte si, da vas po večerji pri vaših starih starših ali družinskih prijateljih, starši peljejo domov. Medtem ko potujete po temni podeželski cesti, pogledate naprej in vidite megleno piramido svetlobe, ki se dviga nad obzorjem. Videti je kot svetloba iz bližnjega mesta, a v tej smeri ni nobenih mest. Lahko bi bilo vzhajajoče Sonce, vendar je minila šele ena ura, odkar je Sonce zašlo. Torej, kaj je to?

Te strašljivi soj se imenuje ‘lažna zora’ ali ‘zodiakalna svetloba’. Povzroča jo Sončeva svetloba, ki se odbija od temnega kozmičnega prahu v Osončju. Kamnita zrna prahu so ostanki iz časov pred skoraj 5 milijardami let, ko so nastali planeti in lune.

Z združenjem moči štirih zelo velikih teleskopov v en super-teleskop, so astronomi dobili možnost, da podrobno pregledajo skoraj 100 daljnih zvezd. In odkrili so srhljivo zodiakalno svetlobo, ki sije okoli devetih izmed njih – točno tako kot vidimo v našem lastnem Osončju!

Sij okoli teh daljnih zvezd povzroča zvezdna svetloba, ki se odbija na kozmičnem prahu. Ta prah je sestavljen iz razbitih kosov asteroidov in raztaljenih kometov. A čeprav je ta svetloba morda lepo in razburljivo odkritje, pomeni tudi slabo novico.

Iskanje planetov okoli drugih zvezd je zelo težavna naloga. Ti tuji svetovi so tako zelo daleč, da so videti strašansko majhni in temni. Zato jih je skorajda nemogoče fotografirati.

Pravzaprav so med skoraj 2000 planeti, ki so jih odkrili okoli daljnih zvezd, samo okoli 20 uspeli ujeti na fotografijo! Druge so odkrili s pomočjo zvitih trikov, kot je na primer “zibanje zvezd”.

Tako kot svetli žarometi na temni cesti nam tudi soj lažne zore otežuje videti Zemlji podobne planete, ki se morda nahajajo v katerem od teh daljnih osončij.

Andreja Gomboc, FMF UL