Večina znanstvenikov verjame, da je vesolje nastalo pred 14 milijardami let v Velikem poku. Od takrat se je razvilo v vesoljski prostor, kot ga vidimo danes – in še vedno se širi! 

Zdi se, da se oddaljene galaksije v vesolju od nas oddaljujejo ne glede na smer, v katero (po)gledamo. Dlje kot je galaksija, hitreje se od nas oddaljuje. Temu pojavu pravimo “širjenje Vesolja”.  

Rast oziroma širjenje Vesolja je mogoče opaziti in izmeriti na več različnih načinov. Eden od načinov je analiza “ostankov  sevanja” Velikega poka. Tako kot se dim zadržuje še dolgo po koncu ognjemeta, se v vesolju zadržuje prasevanje (ali kozmično mikrovalovno sevanje ozadja) Velikega poka. 

Druga metoda je uporaba naravnega pojava, ki mu pravimo “gravitacijsko lečenje”. Gravitacijsko lečenje lahko opazimo, če recimo na nebu opazujemo dve galaksiji, ki sta poravnani ena za drugo. Zaradi močne gravitacije galaksije, ki nam je bližja, se svetloba, ki prihaja z galaksije za njo, ukrivi okoli nje. 

Namesto, da bi “videli” (slutili) oddaljeno galaksijo skrito za bližnjo, vidimo njeno navidezno sliko. Včasih lahko vidimo pri isti oddaljeni galaksiji več njenih navideznih slik. Ta učinek se lepo vidi na sredini zgornje slike. 

Navidezne slike  prikazujejo oddaljeno galaksijo pri njenih različnih starostih. S primerjavo različnih navideznih slik iste galaksije, ki izvirajo iz različnih časovnih obdobij, lahko ugotovimo, kako daleč od nas je bila opazovana oddaljena galaksija v določenem obdobju, iz česar lahko sklepamo na hitrost širjenja vesolja. 

Znanstveniki so ugotovili, da se nove meritve o širjenju zgodnjega vesolja ne ujemajo s prejšnjimi. Nova študija je pokazala, da se vesolje širi precej hitreje kot so sprva domnevali!

Maja Levak