Kaj je nevidno, se giblje in ima 160 milijonkrat tolikšno maso kot Sonce?

Na novo odkrita bežeča črna luknja!

Supermasivne črne luknje so točno to, kar pove njihovo ime: zelo zelo masivne črne luknje. Te imajo lahko maso bilijonkrat tolikšno kot Sonce, neizmerno veliko moč in ekstremne prehranjevalne navade. Požirajo zvezde, skalnate planete, celo svetlobo! Prav nič niso izbirčne.

Manjše črne luknje lahko ujamemo, ko tavajo med zvezdami. Večje, supermasivne črne luknje, pa po navadi najdemo v središčih galaksij. Prav zato so bili astronomi zelo presenečeni, ko so opazili supermasivno črno luknjo, ki se od središča galaksije oddaljuje.

Astronomi so sledili namigom in mogoče so ugotovili, kaj bi lahko povzročilo to nenavadno gibanje črne luknje. Galaksija, ki vsebujo to črno luknjo, je pred milijonom let trčila v drugo galaksijo. Obe galaksiji, ki sta s seboj prinesli vsaka svojo supermasivno črno luknjo, sta se sčasoma umirili in združili v eno samo ogromno galaksijo.

Vendar pa novonastala galaksija ni bila dovolj velika za dve črni luknji. Črni luknji je njuna neizmerna gravitacija vlekla skupaj, bliže in bliže, dokler nista trčili in se združili v eno – v to črno luknjo, o kateri govorimo. Ob tej nasilni združitvi pa so nastali tudi gravitacijski valovi – gube v prostoru – ki so oddivjali po vesolju stran od mesta trka.

Če bi več valov, ki so nastali ob trku črnih lukenj, potovalo v določeno smer kot pa v druge, bi  se novonastala črna luknja gibala v nasprotno smer. Ta učinek imenujemo »odboj«. Podobno se godi ob izstrelitvi rakete: izpušni plini, ki jih motor z veliko hitrostjo potiska iz šobe proti Zemlji, poganjajo raketo v nasprotni smeri –  proti nebu.

Neenakomerno v prostor oddani gravitacijski valovi dajo novonastali črni luknji tako velik sunek v nasprotni smeri, da jo potisnejo iz središča galaksije.

Urška Puc