Ko se oblaki kozmičnega plina krčijo, gostijo, postajajo tudi vedno bolj vroči. Ko temperatura v središču zgoščine doseže 10 milijonov stopinj, žareča masa uradno prične življenje kot svetla nova zvezda.

Vse zgostitve kozmičnih oblakov pa ne dosežejo teh ekstremnih temperatur, potrebnih za nastanek zvezde. Takim vesoljskim objektom rečemo spodletele zvezde ali rjave pritlikavke.

Rjave pritlikavke so veliko manjše, temnejše in ne tako vroče, kot zvezde. Kljub temu  oddajajo svetlobo. Žarijo rdeče in svetijo z našim očem nevidno infrardečo svetlobo (ki jo uporabljamo v daljinskih upravljalnikih za televizijo). 

Zaradi tega jih izjemno težko opazimo. Do danes smo jih v naši galaksiji našli le 3000, a astronomi domnevajo, da se jih v temi skriva še mnogo več.

Skupina znanstvenikov, ki išče te spodletele zvezde, je našla eno rjavo pritlikavko na vsaki dve zvezdi, ko so opazovali nekaj bližnjih predelov vesolja.

Če to velja za celo našo galaksijo, je v Rimski cesti vseh rjavih pritlikavk več kot 100 milijard, to je 100.000.000.000!

Ta velikodušna ocena pa niti ne vključuje najmanjših in najšibkeje žarečih rjavih pritlikavk. Tako je vseh rjavih pritlikavk v Galaksiji lahko še mnogo več!

Urša Rupnik