Kot mnoga druga vesoljska plovila se je tudi Rosetta orientirala po zvezdah. Njeni zvezdni sledilniki pa so pomotoma včasih sledili delcem prahu, ker so jih zamenjali za zvezde.
Živiš v delu sveta, kjer se pojavljajo snežni ali prašni viharji? Za večino od nas ima lahko ekstremno vreme, kot je nenaden snežni metež, velik vpliv na naše vsakdanje življenje. Sneg in veter lahko ustavita promet ter prekineta dobavo električne energije, ogrevanja in komunikacije, včasih tudi za več dni.
Med letoma 2014 in 2016 je vesoljsko plovilo Rosetta letelo ob kometu 67P. V teh dveh letih se je sonda Rosetta soočila z nečim podobnim, kot so ekstremne vremenske razmere na Zemlji.
To fotografijo je posnela sonda Rosetta med letom ob kometu 67P. Čeprav je morda videti kot snežni metež, so na posnetku v resnici zrna kozmičnega prahu, ki letijo pred Rosettino kamero.
Komete včasih imenujemo "umazane snežne kepe", ker so sestavljeni iz ledu in prahu. Ko se približajo Soncu, Sončeva toplota segreje njihovo površino in povzroči, da led izhlapi v vesolje, s seboj pa odnese tudi prah. Med potovanjem v bližini kometa 67P se je Rosetta soočila s številnimi takšnimi nevihtami in udarci zrn prahu.
Kljub nevarnosti pa je prah, skozi katerega je potovala Rosetta, za znanstvenike izjemno zanimiv. Med svojim delovanjem je Rosetta srečala na desettisoče zrn prahu in tako pridobila podatke, ki znanstvenikom pomagajo razumeti zgradbo Osončja.
Kot mnoga druga vesoljska plovila se je tudi Rosetta orientirala po zvezdah. Njeni zvezdni sledilniki pa so pomotoma včasih sledili delcem prahu, ker so jih zamenjali za zvezde.
Alina Sorčan