Naša domača galaksija, Galaksija, je prelepa. Ima “roke”, kar je ena od značilnosti spiralnih galaksij.

V Vesolju je večina galaksij — okoli 70 % od vseh — spiralnih, kot je naša. A čim dlje nazaj v preteklost Vesolja gledamo (in se bližamo Velikemu Poku), tem manj spiralnih galaksij opazimo.

Astronomi se seveda sprašujejo, kako in kdaj so nastale prve spiralne galaksije.

Pred kratkim je skupina astronomov, ki je analizirala podatke z observatorija ALMA, opazila galaksijo, ki je le 1,4 milijarde let oddaljena od Velikega Poka. Galaksijo so poimenovali BRI 1335-0417. Glede na to, da je Vesolje staro malo manj kot 14 milijard let, vidimo, da je BRI 1335-0417 res zelo stara galaksija, ki je nastala, ko je bilo Vesolje še zelo mlado.

Ker vsebuje BRI 1335-0417 veliko prahu, si pri opazovanjih njenih podrobnosti in zvezd, ki jih vsebuje, ne moremo pomagati z vidno svetlobo. Teleskop ALMA pa zaznava radijske valove, ki se uspešno prebijajo skozi prašno galaksijo in nam pripovedujejo o dogajanju v galaksiji.

Dolžina ene od spiralnih rok galaksije je enaka tretjini polmera naše Galaksije.

Znanstveniki trdijo, da je skupna masa zvezd in medzvezdne snovi v galaksiji BRI 1335-0417 približno enaka skupni masi Galaksije. “Za galaksijo, ki je obstajala v zgodnjem Vesolju, je BRI 1335-0417 orjaška”, je dejal Takafumi Tsukui, študent na podiplomski univerzi za napredne študije SOKENDAI na Japonskem, ki je vodil raziskavo.

Astronome zdaj zanima, kako je lahko v tako zgodnji fazi razvoja Vesolja nastala spiralna galaksija. Ali se je v njo združilo več manjših galaksij? Kako je s prihodnostjo galaksije? Se bo spiralna galaksija BRI 1335-0417 v prihodnosti preoblikovala v eliptično?

Odgovori na taka vprašanja bodo pomembno prispevali k razumevanju razvoja galaksij v daljni preteklosti Vesolja. Morda bomo iz njih dobili tudi kak namig o tem, kako je nastalo naše Osončje!

Slika: ALMA (ESO/NAOJ/NRAO), T. Tsukui & S. Iguchi

Barbara Rovšek