Astronomi so prvič do zdaj opazovali Soncu podobno zvezdo, ki bruha ogromne količine žarečega plina - skoraj tako kot kakšen orjaški zmaj. Na zvezdi EK Zmaja (ali EK Draconis) ki je Soncu podobna po velikosti, a je mlajša, je prišlo do izbruha supermasivnega filamenta. Filament pravimo “loku” plazme, ki izvira s površja zvezde.

Izbruh filamenta pri takšni starosti zvezde pomeni, da bi lahko tudi Sonce v svojih zgodnjih letih s površja “izkašljalo” kar nekaj plazme. Posledično bi bile razmere na Soncu bližnjih planetih, tudi na Zemlji, izjemno zahtevne in neprijetne. Plazma je plin, ki je tako vroč, da se atomi v plazmi ločijo na zelo majhne delce, iz katerih so sestavljeni. Ločijo se na ione in elektrone.

Ekipa raziskovalcev je opazila, da je tok plazme v filamentu, ki je izbruhnil s površja zvezde EK Zmaja, res zelo (ZELO!) velik - filament je približno desetkrat bolj masiven v primerjavi s katerim koli od filamentov, ki smo jih kdaj opazili na Soncu. A ni samo masiven, je tudi zelo hiter, saj se premika s hitrostjo skoraj 500 kilometrov na sekundo. To je kar 1.500-krat toliko, kot znaša hitrost zvoka!

Zvezda EK Zmaja je od Zemlje oddaljena 111 svetlobnih let, opazujemo pa jo lahko v ozvezdju Zmaja. Če je EK Zmaja tipična Soncu podobna mlada zvezda, potem je popolnoma mogoče, da so takšni masivni izbruhi s površja nekaj povsem običajnega. In če to drži, potem bi lahko izbruhi filamentov imeli zelo pomemben vpliv na razvoj življenja na planetih v bližnji okolici zvezde. Nam lahko izbruh supermasivnega filamenta z zvezde EK Zmaja pove kaj več o razvoju življenja na Zemlji? Za takšna spoznanja bodo morali astronomi opraviti dodatna opazovanja in iz njih izbrskati še več podrobnosti o vplivu filamentov na prostor v okolici zvezde.

Slika: Umetnikova upodobitev supermasivnega izbruha plazme s površja zvezde EK Zmaja, ki se približuje bližnjih mladim planetom.

Zasluge: NAOJ

Katja Bučar Bricman