Ste že kdaj v živo ali pa po televiziji (v novicah, v filmu…) videli izbruh vulkana? Mogoče ste slišali, da je pred kratkim izbruhnil vulkan na otoku La Palma v Španiji. Ste opazili, da lava in prah, ki ju vulkan bruha, pri tem pada nazaj na območje v okolici vulkana?

Podoben proces bi se lahko dogajal v okolici mladih zvezd. Predstavljajte si, da je mlada zvezda naš vulkan, ki namesto lave in prahu bruha prah in plin. Prah in plin nato padata nazaj proti zvezdi v njeno okolico, kjer tvorita nekakšen disk okoli zvezde. Snov v nastalem disku pomaga pri nastanku novih planetov. Astronomi so v obliki 3D računalniške simulacije pred kratkim prvič pokazali, kako naj bi ta proces potekal.

S simulacijo so znanstveniki prišli do nepričakovanih ugotovitev v zvezi z nastankom planetov v okolici mladih zvezd. Obroči v disku plina in prahu (ki jih lahko vidimo tukaj) se oblikujejo, ko mladi planeti s svojo gravitacijo nase vežejo snov iz diska. Za te obroče so znanstveniki do zdaj mislili, da nastanejo le v bližini zvezde v središču, saj je tam zbrana večina snovi v disku. S simulacijo pa so pokazali, da obroči nastanejo tudi na bolj zunanjih območjih planetarnega sistema. Z drugimi besedami, če bi takšno simulacijo napravili za naše Osončje, bi obroči nastali tudi na razdaljah večjih od razdalje med Soncem in Neptunom. Pri takih oddaljenostih pa bi moralo biti veliko manj prahu in plina, kot ga je v neposredni bližini zvezde. Kako lahko potem planeti nastanejo tudi v zunanjih predelih planetarnih sistemov?

S simulacijo, ki so jo izračunali na superračunalniku ATERUI II na Japonskem, so znanstveniki pokazali, da se lahko večja količina zvezdnega plina in prahu nakopiči tudi na večjih oddaljenostih od središčne zvezde. Zvezda nekaj snovi izbruhne tudi pravokotno na ravnino diska - kot da bi izbruhnila curek snovi “navzgor” in en curek snovi “navzdol” (to je prikazano na sliki zgoraj). Zaradi privlačne gravitacijske sile ta prah in plin končata v zunanjih delih diska, podobno kot pri padanju (dvojnega) vulkanskega pepela. 

Slika: Kagoshima University

Katja Bučar Bricman