Najstarejši primerek te vrste kopic, kar so jih odkrili doslej, ima oznako Berkeley 17; star je debelih 10 do 13 milijard let!
Ste že kdaj imeli srečo videti jato rac, ki se pripravljajo, da bodo čez zimo odletele v tople kraje? Kako graciozno jadrajo v skupini, ki spreminja videz iz ene zanimive oblike v drugo? Običajno take race vidite leteti 300 metrov nad tlemi (približno tako visoko kot je Eiffelov stolp!)
A če pogledamo veliko, veliko višje, nad Zemljino ozračje in še veliko dlje, lahko vidimo neko drugo jato —zvezdno kopico Divja raca.
Če nimate sokoljih oči, boste potrebovali teleskop ali daljnogled, da bi videli to kopico zvezd. Lahko pa jo vidite na fotografiji, kot je ta! Ta čudovita slika prikazuje kopico Divja raca, kot jo je videl velik teleskop v Čilu.
Ko jo gledamo od daleč, je kopica videti oblike konice sulice, podobno kot skupina rac, ki letijo v formaciji. (A če jo pogledate od bližje, tako kot smo mi na tej fotografiji, ta oblika ni več tako očitna).
Žal so zvezde v tej vrsti kopic le šibko povezane med sabo s svojo gravitacijo in ni potrebno veliko, da se razsujejo naokrog. Včasih je dovolj že en neotesan član skupine, ki zvezde brca iz nje, drugič pa jih morda potegne iz nje gravitacije neke zvezde, ki gre slučajno mimo kopice.
Prej ali slej bo vsaka taka kopica vlečena, potiskana in popačena tako močno, da bodo vse njene zvezde odletele daleč vstran in bo kopica izginila. A dolžina časa, ki ga kopica preživi, je zelo različen, od samo nekaj milijonov let to več sto milijonov let.
Preživetje kopice je odvisno od tega, kako polna je. Tesno nagnetene kopice z velikim številom zvezd živijo najdlje, kar je sreča za kopico Divja raca, saj vsebuje več kot 3000 zvezd!
Najstarejši primerek te vrste kopic, kar so jih odkrili doslej, ima oznako Berkeley 17; star je debelih 10 do 13 milijard let!