S pomočjo novega vesoljskega teleskopa so ugotovili, da je Veliki Magellanov oblak kar štirikrat tolikšen, kot smo mislili prej!
Nebesna telesa v vesolju potujejo v skupinah: lune krožijo okoli planetov, planeti krožijo okoli zvezd in galaksije včasih krožijo okoli drugih galaksij.
Naša galaksija se imenuje Galaksija ali tudi Rimska cesta. Sestavljajo jo zvezde, kozmični prah, plini in ostale reči. Brez pomoči teleskopov lahko z Zemlje opazujemo le dve drugi pritlikavi galaksiji, in sicer galaksiji Veliki in Mali Magellanov oblak. Predvidevajo pa, da okoli naše galaksije kroži okoli 50 manjših galaksij.
Galaksiji Veliki in Mali Magellanov oblak res lahko vidimo s prostimi očmi, ker pa na nebu zavzemata ogromno prostora, je bilo njuno podrobnejše preučevanje od nekaj zapleteno. Če poskusiš pogledati celo sestavo skozi daljnogled, ti bo jasno, zakaj.
Z novim vesoljskim teleskopom lahko končno opazujemo izjemne podrobnosti naših galaktičnih sosedov in tako smo našli nekaj zelo vznemirljivega – zdi se, da sta omenjeni dve galaksiji povezani s kozmičnim 'mostom'.
'Most' je sestavljen iz zvezd in galaktičnega prahu, razteza pa se kar 43 000 svetlobnih let daleč v vesolje (tako je več kot štirikrat toliko, kot je dolg sam Veliki Magellanov oblak!).
Veliko zvezd se je znašlo v 'mostu', ker jih je Veliki Magellanov oblak povlekel iz Malega Magellanovega oblaka. To naj bi se zgodilo pred 200 milijoni let, ko sta pritlikavi galaksiji potovali zelo blizu ena mimo druge.
Preostale zvezde in pline v 'mostu' pa naj bi naša galaksija, Rimska cesta, povlekla iz Velikega Magellanovega oblaka. To pa je že skoraj tako, kot da se dva otroka prepirata glede svojih igrač!
Na zgornji sliki vidimo lok Rimske ceste, ki se razteza preko neba. Pod njim lahko opazimo dve pritlikavi galaksiji – svetlejša packa je Veliki Magellanov oblak, manj jasna packa pod njim pa Mali Magellanov oblak.
S pomočjo novega vesoljskega teleskopa so ugotovili, da je Veliki Magellanov oblak kar štirikrat tolikšen, kot smo mislili prej!
Anja Lukšič