Znanstveniki so opazili novega kandidata za nastop v oddaji Zvezde plešejo na nenavadnem mestu: v globokem vesolju.
Zanimanje jim je v kopici tisočev zvezd vzbudila ena od njih. Izmed vseh je izstopala po svojem nenavadnem gibanju. V zapletenem vzorcu je letela malo naprej in malo nazaj skozi vesolje. Za razliko od plesalcev, ki se med plesom ozirajo na soplesalca, je zvezda graciozne plesne korake izvajala sama – tako se je vsaj zdelo.
Kmalu se je izkazalo, da zvezda ima soplesalca, a našim očem nevidnega. Med številnimi zvezdami v tej zvezdni kopici se skriva črna luknja, njena soplesalka.
Črne luknje ne oddajajo svetlobe in jih zato ne moremo videti, kot vidimo zvezde, ki oddajajo svojo svetlobo. Črne luknje zato težko opazimo, in ko jih opazimo, jih posredno, preko njihovega vpliva na njihovo bližnje vesolje. Zvezda, ki je vzbudila pozornost astronomov, je plesala po svoji poti okoli črne luknje.
Čeprav črne luknje težko najdemo, jih je v nekaterih delih vesolja veliko. Zelo redke pa so črne luknje v kroglastih kopicah. Opisan ples zvezde je še bolj zanimiv, ker so tokrat znanstveniki prvič opazili, da črna luknja tolikšne velikosti pleše z zvezdo v kroglasti kopici.
Kaj pa so kroglaste zvezdne kopice?
Kroglaste zvezdne kopice so ogromni kroglasti skupki zvezd, ki jih je v kopici več deset tisoč. Te kopice, ki sodijo med najstarejše skupine zvezd v vesolju, rojijo okoli naše galaksije Rimske ceste. Zaradi svoje impresivne velikosti in starosti bi morale kroglaste kopice proizvajati veliko črnih lukenj podobne velikosti kot je ta, o kateri pišemo tu. Masa črne luknje, o kateri pišemo, je približno štirikrat tolikšna kot je masa našega Sonca.
Ker so v kroglastih kopicah doslej tako redko našli črne luknje, so znanstveniki do nedavnega domnevali, da se črne luknje kmalu po svojem nastanku nekako izvržejo iz kopice. To odkritje pa je pokazalo, da se to ne zgodi (nujno), kar je za našo plešočo zvezdo sreča. Če bi njena kopica izvrgla črno luknjo, bi plesoča zvezda izgubila svojo soplesalko.
Kul dejstvo
