Rekordno kratek vesoljski ognjemet
27. julij 2021
Ste že kdaj slišali za izbruhe sevanja gama? To so silne eksplozije v zelo oddaljenih galaksijah, ki veljajo za najsvetlejše dogodke v vesolju, saj se med eksplozijo sprosti ogromna količina energije. Izbruhi sevanja gama pa lahko trajajo od nekaj milisekund do nekaj ur.
Astronomi te dogodke razvrščajo v dva glavna razreda. Kratki izbruhi sevanja gama, ki trajajo manj kot dve sekundi, naj bi nastali pri zlitju dveh nevtronskih zvezd. Dolgi izbruhi sevanja gama, ki trajajo dlje kot dve sekundi, pa naj bi nastali pri eksploziji supernove (ob koncu življenja masivne zvezde).
S podatki teleskopov observatorija Gemini je skupina astronomov odkrila, da čas trajanja izbruha sevanja gama ni nujno povezan z njegovim nastankom. Pred kratkim so raziskovalci namreč opazovali dogodek, ki je trajal le 0,6 sekunde, nastal pa je ob eksploziji supernove v zelo oddaljeni galaksiji. To je do zdaj najkrajši opazovan izbruh sevanja gama te vrste.
Raziskovalci menijo, da so tako kratki izbruhi sevanja gama iz supernov posledica šibkih curkov gama sevanja, ki niso dovolj močni, da bi v celoti pobegnili iz zvezde. Zato je izbruh sevanja gama le kratkotrajen. Nekatere propadajoče zvezde imajo tako šibke curke, da do izbruha sevanja gama sploh ne pride.
To odkritje lahko pomaga pri razlagi ene izmed skrivnosti v astronomiji. Običajno velja, da dolgi izbruhi sevanja gama nastanejo le pri določenih vrstah supernov, ki jim pravimo supernova tipa Ic-BL. A v resnici poznamo veliko večje število supernov takšne vrste kot pa dolgih izbruhov sevanja gama - za veliko število znanih supernova tipa Ic-BL izbruh sevanja gama ni bil odkrit. Morda so ravno pri teh supernovah nastali krajši izbruhi, kot bi astronomi pričakovali.
Pri razumevanju nastanka izbruhov sevanja gama je torej še veliko neznanega. Znanstveniki razmišljajo, da razvrščanje izbruhov sevanja gama po njihovem trajanju morda ni najboljši način za razlikovanje med različnimi vrstami teh dogodkov.
Slika prikazuje ilustracijo propadajoče zvezde, pri kateri nastane kratek curek gama sevanja, tik preden zvezda eksplodira kot supernova.
Zasluge: Mednarodni observatorij Gemini/NOIRLab/NSF/AURA/J. da Silva. Obdelava slike: M. Zamani (NSF NOIRLab)
Kul dejstvo
