Astronomi vedo, da se tudi zelo stare galaksije lahko vrtijo. Našli so znake vrtenja neke galaksije, ki je obstajala že 500 milijonov let po velikem poku. To je do sedaj najstarejša galaksija, za katero so ugotovili, da se vrti.

Vendar se ta antična galaksija v nasprotju z mlajšimi galaksijami vrti počasneje – morda pa hitrost njenega vrtenja narašča. Odkritja, kot je to, so pomembna, da lahko razumemo, kako so se galaksije razvijale v svojem 'otroštvu'.

Mnoge galaksije se v sedanjem Vesolju vrtijo okoli območja v središču; tudi naša Galaksija to počne. Astronome in nas pa zanima, kdaj in kako so se galaksije pričele vrteti. Ko bodo astronomi našli odgovore na ta 'kdaj' in 'kako' vprašanja, bodo bolje razumeli, kako je vse to povezano z okoljem, v katerem se rojevajo in razvijajo zvezde, planeti in celo življenje.

Da bi ugotovili, kako se ta pradavna galaksija vrti, je skupina raziskovalcev, ki jo je vodil Tsuyoshi Tokuoka s tokijske univerze Waseda, dva meseca s teleskopom ALMA v puščavi Atakama v Čilu (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array) opazovala galaksijo, ki so jo ljubkovalno poimenovali JD1 (po njenem pravem imenu, MACS1149-JD1)

Galaksija JD1 je precej manjša od naše Galaksije. Premer Galaksije je 100,000 svetlobnih let, premer JD1 pa le 3,000 svetlobnih let (kar je še vedno zelo veliko, če pomislimo, da bi za pot z enega konca JD1 do drugega potrebovali 3,000 let, če bi potovali s hitrostjo svetlobe).

Tudi vrti se JD1 precej počasneje kot Galaksija. 

JD1 also rotates much slower than our galaxy. While JD1 rotates at 50 kilometers per second (a little faster than a meteor), our Milky Way rotates at 220 kilometers per second (twice as fast as a lightning bolt!). 
 

Slika: Kako si ilustrator predstavlja galaksijo MACS1149-JD1 v zgodnjem Vesolju. Vir: ALMA (ESO/NAOJ/NRAO)

Barbara Rovšek