Španska plesalka se vrti v kozmičnem plesu
23. februar 2022

Astronomi so posneli veličastno galaksijo NGC 1566 z vzdevkom »Španska plesalka«, orjaško spiralno galaksijo z dvema krakoma, ki se vijeta iz jedra galaksije, kot bi se plesalka s široko razprtimi rokami, v katerih drži svoje dolgo krilo, vrtela na plesišču – ali na gromozanskem odru daljnega vesolja.

Z uporabo kamere za iskanje temne energije (angl. Dark Energy Camera) na medameriškem observatoriju Cerro Tololo v Čilu je skupina astronomov pogledala v središče te spiralne galaksije, ki se nahaja v ozvezdju Zlata riba (lat. Dorado), približno 70 milijonov svetlobnih let stran od Zemlje. To je najsvetlejša izmed približno 50 galaksij skupine Dorado. Skupine galaksij so skupki do okrog 50 galaksij, ki se precej ohlapno držijo skupaj s pomočjo gravitacijskih sil, s katerimi delujejo druga na drugo.

Astronomi, ki bi radi bolje razumeli skupine galaksij, zvezde različnih starosti in črne luknje v galaksijah, često preučujejo Špansko plesalko. V "Plesalki" je polno zvezd v različnih fazah življenjskega cikla, v njenem središču pa je supermasivna črna luknja, zato je na primer idealen objekt za preučevanje procesov staranja zvezd.

Na zunanjih delih krakov galaksije vidimo na sliki svetlobo bleščeče modre barve. Ta prihaja od mladih, zelo svetlih zvezd. Vidimo lahko tudi temnejše lise znotraj krakov – to so proge prahu. V spiralnih krakih NGC 1566 je veliko plinov, zato so tam pravcate zvezdne porodnišnice. Skoraj v središču galaksije pa lahko vidimo starejše, hladnejše zvezde in velike količine prahu v rdečkasti barvi.

Slika je bila posneta za raziskovalni projekt Dark Energy Survey (iskanje temne energije), v katerem se katalogizira na milijone galaksij, da bi odkrili, iz česa je temna energija, sestavina, ki gradi večino vesolja. Naloga je precej zapletena in projekt je ogromen: vanj je vključenih več kot 400 znanstvenikov in 26 raziskovalnih ustanov iz sedmih različnih držav.

Vir slike: Dark Energy Survey/DOE/FNAL/DECam/CTIO/NOIRLab/NSF/AURA. Obdelava slike: T.A. Rector (University of Alaska Anchorage/NSF’s NOIRLab), J. Miller (Gemini Observatory/NSF’s NOIRLab), M. Zamani & D. de Martin (NSF’s NOIRLab)

Kul dejstvo

V Španski plesalki se je bil leta 2010 primeril spektakularen dogodek: videli smo zvezdo, ki je ob koncu svojega živlejnja postala supernova (SN2010el). Tudi Nasin vesoljski teleskop James Webb (JWST) bo opazoval Plesalko in še osemnajst drugih njej bližnjih galaksij, in sicer v infrardeči svetlobi.

This Space Scoop is based on a Press Release from NOIRLab .
NOIRLab

Mirjam Dular

Slika

Še radoveden/-a? Preberi več...

Kaj so Space Scoop novice?

Odkrij več astronomije

Navdih za novo generacijo raziskovalcev vesolja

Prijatelji Space Scoop

Kontakt