Vrtoglava hitrost rjavih pritlikavk
07. april 2021
“Nedokončane” zvezde ali rjave pritlikavke so nekje na pol poti med zvezdo in planetom. Nastanejo na enak način kot zvezde, ampak so bolj podobne orjaškim planetom. Pravzaprav so večje od planetov in manjše od zvezd: po velikosti so lahko podobne Jupitru, a lahko imajo do 80-krat večjo maso od tega planeta.
Tukaj seveda govorimo o ogromnih dimenzijah: če bi bil Jupiter velika vesoljska skleda, bi lahko vanjo dali več kot 1.300 Zemelj.
Rjave pritlikavke se, tako kot tudi planeti, vrtijo okrog svoje osi - podobno kot vrtavke ali umetnostne drsalke na ledu.
A te nedokončane zvezde se vrtijo zelo, zelo hitro - skupina astronomov je odkrila rjavo pritlikavko, ki se vrti kar desetkrat hitreje od normalnih objektov te vrste! To je do zdaj najhitreje vrteča se poznana rjava pritlikavka.
Z Nasinim Vesoljskim teleskopom Spitzer in s teleskopi na površju Zemlje (med drugimi s teleskopoma Gemini North na Havajih in Magellan Baade v Čilu) so znanstveniki odkrili rjavo pritlikavko, ki se okoli svoje osi zavrti v le eni uri.
Pomislimo: naša Zemlja se okoli svoje osi zavrti enkrat v 24-ih urah oziroma v enem dnevu. Če bi se nahajali na površju hitro vrteče se rjave pritlikavke, bi cel dan trajal le eno uro!
A rjave pritlikavke so veliko bolj masivne od Zemlje. Njihove mase zavzemajo vrednosti med 4.000 in 25.000 masami Zemlje. Da se lahko zavrtijo okoli svoje osi v eni uri, se morajo vrteti z vrtoglavimi hitrostmi: vrtijo se z okoli 350.000 kilometri na uro na ekvatorju.
Tudi naša Zemlja se vrti hitro - hitrost na ekvatorju je okoli 1.600 kilometrov na uro. A rjave pritlikavke se vrtijo še 200-krat hitreje!
Novo odkrita vrsta rjavih pritlikavk se vrti desetkrat hitreje kot navadni objekti te vrste. Skupina astronomov, ki stoji za odkritjem, je ugotovila še eno zanimivo stvar. Če bi se te nedokončane zvezde vrtele še hitreje, bi se zaradi močnih sil raztrgale.
Z drugimi besedami, hitro vrteče rjave pritlikavke so dosegle omejitev hitrosti in se ne morejo vrteti hitreje.
Slika: NOIRLab/NSF/AURA/J. da Silva