Elisabeth Hevelius pogosto štejejo za prvo žensko astronomko. Po njej sta dobila ime asteroid in krater na Veneri.
Astronomija je zanimiva veda ne le zaradi velikih vprašanj, ki si jih zastavlja — od kod prihajamo, iz česa smo zgrajeni, kaj je še tam daleč v Vesolju;— ampak tudi, ker je lepa. Neopisljivo lepa. Le koga ne očarajo posnetki, ki jih naredimo s teleskopi, kot je Hubblov?
Astronomi v nacionalnem observatoriju Kitt Peak v Arizoni v ZDA so 4-metrskim teleskopom Nicholas U. Mayall posneli osupljivo fotografijo nepravilne pritlikave galaksije z imenom Sekstant B (Sextans B), ki je od Zemlje oddaljena približno 4,5 milijona svetlobnih let.
Galaksija Sekstant B vsebuje veliko različnih in zanimivih astronomskih objektov. Med njimi so na primer rubinasto rdeči oblaki vodika, porodnišnice novih svetlih zvezd. Med njimi so tudi planetarne meglice, ki so, po drugi strani, grobovi zvezd; planetarne meglice so zunanje plasti starajočih se rdečih orjakinj, odvržene v vesolje, ko se zvezda bliža svojemu koncu.
Fotografija prikazuje zvezde naše Galaksije, ki sijejo v ospredju; področja v ozadju fotografije pa obarvajo nerazločne oddaljene galaksije.
Galaksija Sekstant B je dobila ime po ozvezdju Sekstant, ki je na istem delu neba. Poljski astronom Jan Heweliusz, ki je ozvezdje prvi opazil leta 1687, ga je poimenoval po astronomskem pripomočku, ki sta ga z ženo Elżbieto (Elisabeth Hevelius) uporabljala pri svojih opazovanjih. S sekstantom so astronomi v preteklosti merili višino zvezd nad obzorjem. Opomnimo bralca, da so velik del opazovanj v tistih časih opravili brez teleskopa!
Slika: KPNO/NOIRLab/NSF/AURA Data obtained and processed by: P. Massey (Lowell Obs.), G. Jacoby, K. Olsen, & C. Smith (AURA/NSF) Image processing: T.A. Rector (University of Alaska Anchorage/NSF’s NOIRLab), M. Zamani (NSF’s NOIRLab) & D. de Martin (NSF’s NOIRLab)
Elisabeth Hevelius pogosto štejejo za prvo žensko astronomko. Po njej sta dobila ime asteroid in krater na Veneri.
Barbara Rovšek